13. nedelja med letom – ŽEGNANJSKA – pridiga, petje trnovskega pevskega zbora
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 9,51-62)
Ko so se dopolnjevali dnevi, v katerih naj bi bil Jezus vzet v nebesa, se je tudi sam odločil iti v Jeruzalem. Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.
Nato so odpotovali v drugo vas. Ko so potovali, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslónil.« Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus pa mu je rekel: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
PRIDIGA:
/ Lk 9,51-62 /
Cilj Jezusovega zemeljskega potovanja je Jeruzalem. Tam mora po Mojzesovem zgledu uresničiti nov izhod iz suženjstva s svojo smrtjo, vstajenjem in vnebohodom, ki omogočajo dostop do Boga. Prvi dogodek je srečanje s samarijsko vasjo. Ni bil sprejet. Ni bil razočaran. Med potjo v drugo vas je srečal tri može. Radi bi se mu pridružili. Ne obeta jim nič posebnega.
Pred praznikom apostolov Petra in Pavla – pred posvečenjem novih duhovnikov se sprašujem, zakaj na to pot stopi razmeroma veliko kandidatov, a mnogi ne zmorejo uresničiti zahtev, nekateri pa zaradi napačnega razumevanja med potjo omagajo. Katere kriterije mora kandidat izpolniti, da je varen in da uspe?
Jezus v današnjem odlomku evangelija to pokaže na treh primerih.
Prvemu je pokazal lastno usodo: nobenega doma več. Ne gleda nazaj. Je revnejši od živali. Živi do kraja nezavarovano življenje. Nima drugega kot svoje poslanstvo. In kam to poslanstvo vodi? Na križ? V nebesa? Luka odgovor pušča odprt.
Drugi je hotel najprej pokopati svojega očeta. Jezus ga opozori, da mrtvi pokopavajo mrtve. Mrtvi so tisti, ki niso našli življenja božjega kraljestva. Mrtvi so umrljivi. On pa je vzvišen nad življenjem in smrtjo, on umrje in vstane, da bi gospodoval »mrtvim in živim«.
Tretji se hoče posloviti od svoje družine. Jezus preseže Elija po zahtevnosti. Za poklicanega je radikalnost, ni kompromisov med družino in odločitvijo za Božje kraljestvo. Zahtevana odločitev je nedeljena in takojšnja. Poklicani mora urejati odnos do družine in drugih ljudi v luči te norme.
Elizej iz knjige kraljev je čudovit zgled človeka, ki razume, kaj pomeni postati Božji služabnik. Bil je zelo bogat človek. Najprej je sprejel 2/3 Elijevega duha. Prerokov služabnik je užival določene pravice, med drugim tudi nasledstvo. Z verskim dejanjem je pokazal, da je pretrgal s svojim prejšnjim življenjem. Odločenost je pokazal, ko je zaklal dva vola in z mesom postregel ljudem. (novomašno kosilo). Okrog sebe je zbral preroške učence. Ti so ga zelo spoštovali. Čudeži so bile vse besede njegovih ust. Nikogar se ni bal in nihče ni imel oblasti nad njegovim duhom. Nobena reč zanj ni bila nemogoča. Še iz groba je delovalo njegovo truplo preroka. Tudi Pavel govori o svoji izkušnji zastonjskega daru. Milost daje vero, upanje in ljubezen. Prinaša svobodo. To je novo življenje v Kristusu. Kristusov Duh ustvarja svobodo povsod, kjer lahko deluje. V služeči odprtosti do Boga in človeka ni več strahu. Ta prinaša veselje. Jedro svobode pa je ljubezen. Toda ta svoboda je vedno v nastajanju. Stalno jo je treba vzdrževati. Ali so ti Jezusovi pogoji prehud zalogaj za sodobnega človeka? Ali zato primanjkuje duhovnih poklicev? Ali ni prav v radikalnosti in velikodušnosti moč mladih ljudi?
Tone Kompare, župnik
