2. POSTNA NEDELJA

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 12,1-4)

Tiste dni je Gospod rekel Ábramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal. Iz tebe bom narédil velik narod, blagoslôvil te bom in narédil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. Blagoslôvil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.« Ábram je šel, kakor mu je naróčil Gospod.

PRIDIGA:

/ 1 Mz 12,1-4a /
S tem odlomkom se začenja izraelska zgodovina. Začetnik in predstavnik je Abraham, ki pomeni oče ljudstev. Velja za začetnika judovske, krščanske in muslimanske vere. Njegova zgodba stoji med zgodbo o začetkih (prazgodovino) in zgodbo o izhodu iz egiptovske sužnosti. Z njim se začenja novo obdobje očakov. Bog osebno poseže v zgodovino in jo vodi. Neznani Semit odgovori z dejanji, ne z besedo. Ta doba bo dosegla vrhunec na Sinaju. Če je bila prazgodovina postopna odvrnitev od Boga, bo vrnitev k Bogu vsebina ostalega dela Prve Mojzesove knjige.

Prvi dogodek odlomka je tudi prva zahteva. Bog pokliče Abrahama. Pobuda pride od Boga. Bog je vedno prvi, ki nagovori človeka. Abraham naj popolnoma pretrga s preteklostjo in svojim okoljem. Druga zahteva: Abraham naj gre v deželo, ki jo bo Bog izbral. Za nagrado bo dobil blagoslov. Abraham gre, dobi deželo in potomca.

V besedilu prazgodovine se petkrat pojavlja beseda »prekleti«. Prekletstvo izključuje iz skupnosti, veže na prah, povzroča neplodnost, pahne v smrtni strah. Po Kajnu se to prekletstvo razdivja nad človeštvom. Po Abrahamu ni več starega prekletstva. Na novo se začenja Božja zgodovina z ljudmi. Poslušnost v veri prinaša blagoslov. Očakova popolna poslušnost, da je zapustil vse, kar ima, je prinesla neomejeno rodovitnost. To je napis, ki ga Izrael postavlja na vso svojo zgodovino in ki se bo v polnosti uresničil v njegovem Mesiju.

(Primer: če hoče zakonski par uresničiti lep odnos, mora zapustiti prejšnjo »deželo«, svoje starše in prvotno družino; podobno duhovnik zapusti družino in svoje okolje in gre od doma…)

/ 2 Tim 1,8b-10 /
Pavel Timoteja spodbuja in hrabri. Z majhnim očitkom ga opozarja, naj se ga ne sramuje. Z Božjo močjo bo namreč Timotej premagal boječnost in se ne bo bal, ne bo se  sramoval pričevati za evangelij. Posnemal naj bi Onezifora, ki se Pavla ni sramoval, da je v verigah in da ga imajo za hudodelca. V Rimu ga je iskal in ga našel. Pavel Timoteja celo spodbuja, naj trpi z njim. Trpljenje in življenjska nevarnost sta za kristjana stalna spremljevalca. V neugodnih okoliščinah kristjan ohrani potrpežljivost, ker bo pomoč prišla od Gospoda. Pavel omenja odrešenje in poklic, ki sta povezana z milostjo in s sklepom. Milost podarja Jezus Kristus, za Božji sklep pa nimamo zasluženja. Odrešenje je povsem Božji dar.  Klic je v tem, da nas iztrga svetu in nam da delež za službo Bogu. Pavel je glasnik evangelija in apostol, ker ga je Gospod poslal. Cerkev je to doumela v Apostolskih delih. To mora sprejeti tudi sleherni rod v zgodovini, tudi mi. V sredino postnega časa spada spremenitev, v sredino spremenitve pa spada trpljenje.

/ Mt 17, 1-9 /
Spremenitev na gori razsvetljuje pot Sina človekovega v Jeruzalem. Učenci ne razumejo te poti. Bog jim bežno pokaže slavo Sina in od njih zahteva, da ga poslušajo. Namen poti na goro je bila molitev. Bleščeče oblačilo je znamenje nebeške slave. Ta skrivnostni prizor dobi svoj pomen samo v luči Jezusovega poveličanega vstajenja. Je njegova podoba in napoved. Mojzes in Elija, postava in preroki, Jezus dopolnitev postave.  Poveličanje bo naklonjeno vsem tistim, ki bodo sprejeli prihodnji svet. Pogovarjali so se o njegovem izhodu, ki ga mora uresničiti kot nov izhod iz suženjstva s smrtjo, vstajenjem in vnebohodom in ljudem omogočiti dostop do Boga. V tem dogodku se je prizor že uresničil, Jezus je šel v vrt Getsemani. Peter bi rad dogodek podaljšal. Oblak je znamenje Božjega prihoda. Ponovi se dogodek iz Jezusovega krsta. Glas pove, da ga mora ljudstvo poslušati. Namenjen je apostolom. Učenci naj molčijo. Skrivnost bo razodeta šele po vstajenju. Učenci so se silno bali, kakor v Getsemaniju. Strah kljub temu ni mogel preprečiti tega, da ne bi odnesli s seboj bistvenega v dogodku. Doživeli so epifanijo. Zares bodo presenečeni šele na Veliko noč in po Veliki noči. Peter pa bo strahu rešen šele po trikratnem vprašanju, če ga ima rad. V svojih pismih bo postal priča dogodkov in njune povezanosti.


Tone Kompare, župnik

Več prispevkov >>