4. nedelja med letom
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,1-12)
Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To je bilo prvo popisovanje, in sicer v času, Ko je tisti čas Jezus zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.«
PRIDIGA:
/ Sof 2,3; 3,12-13 /
Sofonija pomeni tisti, ki ga Bog varuje in skriva. Pred letom 621. je pridigal proti številnim družbenim in verskim nepravilnostim. Vodilne plasti kliče k odgovornemu ravnanju. Svari pred nevarnostjo verske in politične odvisnosti od drugih držav. Predvsem ga moti ošabnost. Ponižne kliče k pravičnosti. Hoče jih očistiti. Božja pravičnost lahko sodi ves svet, zato vabi k spreobrnjenju.
/ 1 Kor 1,26-31 /
Pavel pove, kdo so resnično modri. Ljudje križa ne sprejemajo, mu nasprotujejo, čeprav je ravno križ najmočnejše uresničenje naših pričakovanj, največja moč in modrost.
Kakšni ljudje sestavljajo korintsko občino. Malo jih je iz »boljšega sloja«. Malo je meščanov, ki bi se ponašali s svojimi službami; malo je bilo filozofov, bogatih trgovcev in oblastnikov. Med temi je bil Apolo, Hloa, Gaj. Bog si je izbral, kar je v očeh sveta slabotno in nespametno, da bi osramotil modre, kar je v očeh sveta nič, da bi osramotil to, kar je. Cilj te izvolitve je, da bi se pred Bogom ne ponašal noben človek. Zavedal naj bi se, da je vse prejel od Boga in da bo za vse dajal odgovor. Človek naj bi se ponašal s tem, kar je v Božjih očeh, ne pa s tem, kar je sam od sebe v očeh sveta. V Kristusu imamo vse, po čemer so hrepeneli Grki in Judje. Kristus je Božja modrost, Kristus je Božja pravičnost, ker je odgovor na vse Božje obljube. Kristus je Božje posvečenje, ker je utelešenje Božje svetosti in je delivec Duha. Kristus je Božje odrešenje. Vse je osvobodil greha, slabih nagnjenj, postave in smrti. Krona vsega bo njegovo vstajenje. Kdor se hoče hvaliti, naj se hvali s tem.
/ Mt 5, 1-12a /
Kaj se je zgodilo na gori blagrov, tri kilometre od Kafarnauma. Množice so šle za Jezusom. Sedel je in jih učil novo krščansko pravičnost. Blagri namreč predstavljajo uvod v govor na gori. To je poziv, s katerim se Jezus obrača na tistega, ki hoče hoditi za njim. Tu oznanja, kdo je najbolj primeren za Božje kraljestvo. Predstavlja se kot Mesija, ki je poslan k ubogim, Božjim ljubljencem, ljudem, ki na svetu ne uživajo ugodnosti in so odvisni samo od Boga. Notranje uboštvo je namreč nujen pogoj za vstop v nebeško kraljestvo. Jezusov pouk velja izrazito takim, ki so pripravljeni hoditi za njim. Pravi, da je on tisti, ki je za nas postal ubog, tisti, ki joka nad Jeruzalemom, tisti nenasilni nad katerim se zdivja vse nasilje sveta, ki je lačen in žejen Božje pravičnosti. On na zemlji razodeva Očetovo usmiljenje, On stalno gleda Očeta. V vseh teh odnosih je on tisti blaženi, ki popolno uteleša Božjo pravičnost. Svoje oznanjevanje začenja s samopredstavitvijo, ki vabi k posnemanju, k hoji za Njim. Učenci tega sploh ne bi mogli razumeti brez vsaj bornega pred razumevanja.
Tone Kompare, župnik