7. SVETA BESEDA – branje
/ Predstavitev svetih znamenj pred sv. mašo ob 10.00 uri / Arif Sulejmanović /
Med besednim bogoslužjem Svete maše, ki ga bomo danes nekoliko osvetlili, se, kot je povedal papež Frančišek, razvije pogovor med Bogom in njegovim ljudstvom. Ta pogovor doseže svoj vrh z evangelijem, njegov prihod naznanimo z »alelujo«. Vedno ga slovesno bere duhovnik ali diakon in enako slovesno ga sprejemamo tudi prisotni pri bogoslužju. Evangelij predstavlja luč za razumevanje smisla svetopisemskih besedil Stare kot Nove zaveze, ki so prebrana pred njim.
Evangeljska beseda ni človeška beseda ampak je božja beseda, je beseda življenja. Kristus je tisti, ki nam govori, saj je On središče in polnost vseh spisov v bogoslužnem branju. Sv. Avguštin je zapisal, da je evangelij »Kristusova usta.«
Božja beseda je torej živa, ker je oseba. Sveto pismo, ki ga po delih poslušamo pri vsaki sveti maši, ni le knjiga besedil ali zapisa dogodkov in razmišljanj, ampak je izraz žive Božje besede, po kateri nam Jezus razodeva in kaže k čemu nas v našem vsakdanjem življenju kliče.
Berila iz stare in nove zaveze, psalme in prošnje, če je le možno, berejo laiki. Pri tem mora biti v ospredju Božja beseda in ne bralec. Prebrana naj bi bila primerno glasno in razumljivo, z odnosom do tega kar bere. Tako Božjo besedo z branjem oznanja sebi in zbranim vernikom.
Psalmi med obema beriloma so pretresljiv klic k Bogu, hrepeneje po njem, pogovor z njim, prošnja ali zahvalna molitev, so polni zaupanja v Gospoda. Psalmi se s svojim sporočilom navezujejo na berila in njihovem boljšem razumevanju. Pri nedeljskem ali slovesnem bogoslužju se psalmi praviloma pojejo.
Po evangeliju sledi Homilija, ki ni predavanje, kot je nekje zapisal papež Frančišek, ampak je pomoč udeležencem pri sveti maši, da bi Božjo besedo bolje razumeli
Past v katero se verniki včasih lahko ujamemo pri poslušanju beril in evangelija je: »To sem že slišal, to že vem«. Če bomo pri poslušanju pozorni in odprti bomo presenečeni, kako se Sveti Duh ne ponavlja in v istih besedah bomo odkrili nekaj novega. Od nas je odvisno, kot pravi prilika o sejalcu, ali bo seme Božje pesede padlo na plodno zemljo našega srca , da bomo od svete maše odšli drugačni in obrodili sadove.
