6. VELIKONOČNA NEDELJA – Dan služenja; audio pridiga
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,15-21)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«
PRIDIGA:
Apd 8,5-8.14-17 CERKEV MOLI ZA DUHA
Po štefanovi smrti je v Jeruzalemu nastalo veliko preganjanje. Kristjani so se razkropili po Judeji in Samariji. Preganjanje je doletelo predvsem Heleniste. Hebrejci so bili zvesti krajevnemu judovstvu in so imeli za enkrat mir.
VPRAŠANJE: Kdo so bili Hebrejci in kdo Helenisti?
Preganjanje je vodil Savel. Iz tihe priče Štefanove smrti se je spremenil v dejavnega preganjalca.
Zdravnik in evangelist Luka predstavi primer oznanjevanja diakona Filipa. Evangelij je oznanjal po Samariji in po krstu etiopskega evnuha tudi po drugih krajih vse do Cezareje. Filipovo oznanjevanje je imelo velik odmev. Tudi diakoni so bili namreč deležni moči, ki jo je Jezus obljubil svojim apostolom. Povsod je vladalo veliko veselje.
Filip je to delo začel na svojo roko. Poslanstvo ni bilo odobreno. Iz Jeruzalema so zato poslali Petra in Janeza, da bi sprejela samarijsko občestvo. Filip je namreč podeljeval krst, ne pa Svetega Duha. Luka s tem poudarja, da dar Sv. Duha pride po Cerkvi, ki jo predstavlja zbor dvanajsterih v Jeruzalemu. Podobno situacijo je kasneje Pavel našel v Efezu. Tam so bili učenci krščeni z Janezovim krstom, Pavel pa jim je podelil Svetega Duha. Filipovo delo dobi od Petra in Janeza apostolsko veljavo. Zato nekateri razlikujejo trojne binkošti: prve judovske (na binkoštni dan), druge samarijske binkošti, tretje pa poganske binkošti, ko so v Kornelijevi hiši Sv. Duha prejeli pogani.
Iz povedanega vidimo, kako deluje Cerkev. Dela to, kar ji je Jezus zapovedal. Sv. Duh more vstopiti samo v tiste, ki so prazni, izpraznjeni v svojem duhu, da lahko napravijo prostor za Božjega Duha.
Zgled: Marija, popolnoma uboga posoda Svetega Duha. Z njo je molitev popolna in nezmotno uslišana.
1 Pt 3,15-18 LJUBEČA CERKEV MOLI NAJBOLJE
Jezus je svoje učence dobro pripravil na bodoče težave in nasprotovanja. Krščansko upanje se že sedaj izpolnjuje. Kristjan usmerja svoje upanje na uresničenje v božji prihodnosti. Zelo zaslužno je pred Bogom, če delamo dobro in prenašamo potrpežljivo bridkosti. Potrpežljivost kaže najprej na ljubezen do Boga. Trpljenje sprejemamo v spravo in zadoščenje zase in za druge, sprejemamo ga kot dokaz, da je naša ljubezen do Boga resnična in da je naše upanje v njegovo plačilo trdno. Drugi pogoj pa je zavest, da smo povezani s Kristusom. V trpljenju se damo njemu na voljo, da v nas nadaljuje svoje odrešilno trpljenje. Ta zavest osvetljuje trpljenje s čudovito lučjo in mu daje od vseh stvari največjo vrednost. Za zgled potrpežljivosti postavlja Kristusa. Na drugi strani pa poudarja edinstvenost in enkratnost Kristusove daritve na križu. S smrtjo nas je Kristus pripeljal k Bogu. Njegova smrt je človeku omogočila dostop k Bogu. S tem, ko je odstranil greh, je odstranil ločilno steno med Bogom in človekom.
Torej je trpljenje za Kristusa že samo po sebi molitev za Duha, ki je takoj uslišana. Duh stori, da trpljenja ne prenašamo v pobitosti in upornosti, ampak v Božjem Duhu. Kar je pred svetom sramota, je za kristjana poveličevanje Boga. Preganjana in ponižana Cerkev lahko vedno najčisteje prosi za Sv. Duha. Potrebuje to, za kar moli in ima, za kar moli.
Jn 14, 15-21 JEZUSOVA PONIŽNA PROŠNJA ZA DUHA
Smo pred praznikom Vnebohoda. Odlomek je začetek Jezusove veliko duhovniške molitve ob slovesu s sveta. Že mu je dana oblast nad vsem človeštvom, a le maloštevilnim je uspel razodeti Očetovo ime in s tem večno življenje. Zato moli, da bi razumeli, kaj pomeni biti eno v njem, kakor je On eno z Očetom. Takšno razumevanje bo šele mogoče po poslanju Svetega Duha, le to pa spet postane mogoče po tem, ko je Jezus vse »dokončal« in v svojo Cerkev izdihnil Svetega Duha. Ljubezen se kaže v dejanjih. Ljubezen, ki ustreza Kristusovi ljubezni, se kaže v spolnjevanju njegovih navodil, v spolnjevanju zapovedi medsebojne ljubezni.
Šele za tem pride na obljubo Svetega Duha. Beseda Tolažnik je vzeta iz pravnega besednjaka. To je tisti, ki pred tožiteljem prosi, naj tožencu pomagajo. In ga branijo. Prvotni pomen besede je torej zagovornik (advokat), pomočnik, branitelj. Sveti Duh pomaga v velikem sodnem postopku, ki ga svet vodi proti kristjanom. Dar Sv. Duha je brez časovne omejitve. Jezus je bil le nekaj časa neposredno med učenci. Sveti Duh za vedno zagotavlja občestvo s Kristusom. »Jaz sem z vami vse do dovršitve sveta.«
Tolažnika vidijo in spoznajo samo tisti, ki so uglašeni na Kristusa. Duh, ki ga daje tisti, ki je »pot, resnica in življenje«, pomaga učencem, da napredujejo v spoznanju in da pričujejo zanj. Duh resnice je v nasprotju z duhom zmote in laži.
Tone Kompare, župnik
