Ta dogodek je minil.

PORTRETI STARE LJUBLJANE – TIHOMIR PINTER, otvoritev fotografske razstave v Finžgarjevi galeriji

16 februarja, 2023 @ 20:00 – 22:00

V četrtek, 16. februarja ob 20. uri, vljudno vabljeni na razstavo in pogovor z mojstrom umetniške fotografije Tihomirjem Pinterjem.

Razstava bo odprta vsako sredo do 24. 3. 2023 ali po dogovoru na tel.: 031 797 724 (Dušan Brešar Mlakar).

Vabljeni!

Pinterjeve fotografije Ljubljane, ki so nastale v zadnjih 50 letih, natančneje od leta 1970 dalje, so rezultat avtorjevega načina opazovanja in upodabljanja resničnosti s pomočjo fotografske kamere. Vendar to ni kronika rasti in preobrazbe mesta, prav tako kot to ni katalog čim bolj realistične upodobitve stavb, njihove prostorske skladnosti ali slikovitosti, temveč so to avtorjeve povsem osebne interpretacije mesta, njegovih ambientov in podob, tako kot so to lahko risbe ali slike slikarjev. Z likovno občutljivim očesom in posebno dovzetnostjo za geometrijsko kompozicijo, prostorsko globino, merilo, razmerja in materialnost, je s fotoaparatom sposoben povezati in sestaviti dele stavb in njihove detajle v nove, nepričakovane celote, ki pripovedujejo še neznane zgodbe o mestu, hišah in prostorih. In predvsem o čarobnem dialogu svetlobe in sence. Fotografija je v svojem bistvu svetlobni zapis. Zdi se kakor, da je imel Josif Brodski pred očmi Pinterjeve podobe Ljubljane ko je zapisal, da postanejo ob sončnem zahodu »reliefi voljnejši, stebri oblejši, kapiteli valovitejši, venčni zidci smelejši, koničasti vrhovi zvonikov krepkejši, niše globlje, apostoli bolj drapirani, angeli letijo«.
Aleš Vodopivec

Tihomir Pinter se je rodil 19. 1. 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Za fotografijo ga je že kot otroka navdušil starejši brat. Med leti 1954 in 1958 je obiskoval vojaško sanitetno šolo v Ljubljani, leta 1958 pa se je preselil v Sarajevo, kjer se je zaposlil kot farmacevtski tehnik. Leta 1960 se je v Zagrebu vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo, kjer je diplomiral (1965), magistriral (1973) in doktoriral (1975). Vzporedno s študijem je veliko časa namenil fotografiji. Bil je aktiven član fotografskih društev in klubov, razstavljal je samostojno in na skupinskih razstavah. Pinterjeve fotografije so bile do danes razstavljene na 94 samostojnih in več kot 600 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno delo na področju fotografije je prejel mnoge nagrade in priznanja, med drugim nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo (2006). Nacionalna zveza fotografov mu je dodelila naziv »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«

Tihomir Pinter je že vsaj pol stoletja sinonim umetniške fotografije. Kot je zapisal Jure Mikuž v knjigi Tihomir Pinter – Trenutki z umetniki 1/125 (Založba Modrijan, Ljubljana 2008), so likovniki v Pinterjevih fotografijah kmalu prepoznali, da je njihov avtor »senzibilen umetnik, ki namesto čopiča ali dleta drži v rokah fotoaparat«. Njegove fotografije so dokaz, da je podobno kot jezik, barva ali zvok tudi fotoaparat pravzaprav le pripomoček s katerim lahko izrazimo tudi najbolj poetična občutja. Fotografije Tihomirja Pinterja kažejo svojevrsten interes in občutljivost za stvari, takšne kot so, obenem pa nam pripovedujejo zakaj so njihove podobe zanimive in lepe.

Pinterjeve fotografije Ljubljane, ki so nastale v zadnjih 50 letih, natančneje od leta 1970 dalje, so rezultat avtorjevega načina opazovanja in upodabljanja resničnosti s pomočjo fotografske kamere. Vendar to ni kronika rasti in preobrazbe mesta, prav tako kot to ni katalog čim bolj realistične upodobitve stavb, njihove prostorske skladnosti ali slikovitosti, temveč so to avtorjeve povsem osebne interpretacije mesta, njegovih ambientov in podob, tako kot so to lahko risbe ali slike slikarjev. Z likovno občutljivim očesom in posebno dovzetnostjo za geometrijsko kompozicijo, prostorsko globino, merilo, razmerja in materialnost, je s fotoaparatom sposoben povezati in sestaviti dele stavb in njihove detajle v nove, nepričakovane celote, ki pripovedujejo še neznane zgodbe o mestu, hišah in prostorih. In predvsem o čarobnem dialogu svetlobe in sence. Fotografija je v svojem bistvu svetlobni zapis. Zdi se kakor, da je imel Josif Brodski pred očmi Pinterjeve podobe Ljubljane ko je zapisal, da postanejo ob sončnem zahodu »reliefi voljnejši, stebri oblejši, kapiteli valovitejši, venčni zidci smelejši, koničasti vrhovi zvonikov krepkejši, niše globlje, apostoli bolj drapirani, angeli letijo«.

Vse Pinterjeve upodobitve Ljubljane, od najzgodnejših do zadnjih, so v analogni črno – beli tehniki, ki je t.im. kraljica tega medija. Njegove fotografije potemtakem ne odlikuje le izjemna tehnična izbrušenost. Analogna fotografija je končni izdelek, je doživet trenutek, ujet v večnost. Zato so Pinterjeve fotografije danes enako izpovedne in prepričljive, kot so bile tedaj, ko so nastale. V času digitalne tehnologije in virtualnih svetov, bi lahko sklepali, da je analogna fotografija svojstven anahronizem, vendar je med poznavalci fotografije podobno kot med ljubitelji glasbe in drugih umetniških področij vse bolj prisotno spoznanje, da so odlike avtentičnosti, ki jih omogočajo analogne tehnologije nedosegljive z digitalnimi napravami.

Kot pravi Thomas Stearns Eliot vsako novo umetniško delo spremeni naše razumevanje sveta v katerem živimo. Tudi avtorska poetika Pinterjevih fotografij spreminja naše videnje Ljubljane, njen neskončno bogat preplet zgodb preteklosti, različnih kulturnih vplivov, stilnih obdobij in ustvarjalnosti graditeljev. Skozi njegove slike odkrivamo novo, drugačno mesto. Takšno kot ga je videl fotograf skozi svoj objektiv. Kakor vsaka likovna razstava, je tudi razstava fotografij Tihomirja Pinterja za vsakega obiskovalca dragocena priložnost za povsem oseben dialog z umetnikom.

(Aleš Vodopivec)