BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//Župnija Lj.-Trnovo - ECPv5.10.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:Župnija Lj.-Trnovo
X-ORIGINAL-URL:https://zupnija.trnovo.info
X-WR-CALDESC:Events for Župnija Lj.-Trnovo
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:Europe/Ljubljana
BEGIN:DAYLIGHT
TZOFFSETFROM:+0100
TZOFFSETTO:+0200
TZNAME:CEST
DTSTART:20260329T010000
END:DAYLIGHT
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0200
TZOFFSETTO:+0100
TZNAME:CET
DTSTART:20261025T010000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=Europe/Ljubljana:20260226T180000
DTEND;TZID=Europe/Ljubljana:20260226T200000
DTSTAMP:20260423T054836
CREATED:20260210T053824Z
LAST-MODIFIED:20260218T055207Z
UID:35792-1772128800-1772136000@zupnija.trnovo.info
SUMMARY:TRNOVSKE ČIPKE
DESCRIPTION:Vabljeni v četrtek\, 26. februarja\, ob 18. uri v Finžgarjevo galerijo\, Kolezijska 1\, na otvoritev razstave oblikovalke avtorske idrijske čipke TINE KODER GRAJZAR. \n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\nTina Koder Grajzar je rojena v Ljubljani\, maja 1979. Odraščala je v Idriji\, kjer je že s šestimi leti začela obiskovati tamkajšnjo čipkarsko šolo in v devetih letih šolanja osvojila vse glavne tehnike klekljanja idrijske čipke. \n\n\n\nPo končanem šolanju na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji je študij nadaljevala na Oddelku za tekstilstvo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo\, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil Univerze v Ljubljani. V času študija ji je klekljana idrijska čipka postala poseben oblikovalski izziv\, medij\, v katerem so lahko zaživele njene izvirne oblikovalske ideje. Klekljarsko znanje\, pridobljeno v letih šolanja na Čipkarski šoli Idrija\, je ob podpori profesoric pričela plemenititi in nadgrajevati v vedno bolj sodobni\, avtorski smeri. Leta 2003 je pri profesorici Veri Sešlar in profesor Metki Vrhunc diplomirala na temo Aplikacija klekljane čipke na oblačilo in začela snovati povsem svojo\, avtorsko idrijsko čipko\, ki odtlej predstavlja središče njenega oblikovalskega zanimanja. \n\n\n\nS čipko je bila vse od otroških let povezana tudi preko družinskega podjetja Studio Koder d.o.o.\, ki sta ga njena starša leta 1990 ustanovila z namenom oblikovanja in prodaje estetsko dovršenih unikatnih izdelkov z aplikacijo idrijske čipke\, zlasti tekstilij za dom in poslovnih ter protokolarnih daril. \n\n\n\nOd leta 2006 dalje Tina Koder Grajzar deluje kot samostojna ustvarjalka v kulturi. Leta 2009 je na Krakovski ulici 22 v Ljubljani odprla vrata prodajni galeriji svojih izdelkov\, med katere sodijo zlasti nakit\, modni dodatki in dodatki za dom. \n\n\n\nO sodobni avtorski klekljani čipki občasno tudi piše in predava o svojem delu. Že več let vodi slovenske in mednarodne tečaje risanja avtorskih vzorcev za klekljanje. S svojimi izdelki se redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njeni izdelki so del stalne čipkarske zbirke Mestnega muzeja Idrija. Leta 2012 je skupaj s Studiem Koder prejela nagrado Zlata vitica\, najvišje rokodelsko priznanje Obrtne zbornice Slovenije za  ustvarjalni opus in prizadevanja na področju ohranjanja ter razvijanja klekljane idrijske čipke. \n\n\n\nLeta 2024 ji je bila zaupana vloga mentorice v mednarodni skupini ustvarjalcev na področju sodobne čipke The Adventurous Lacemakers\, leta 2025 pa je bila ena od posebnih gostij prvega Mednarodnega bienala sodobne čipke v Gironi. \n\n\n\nPričujoča razstava čipk Tine Koder Grajzar želi na motivu nageljna prikazati razvoj avtorskega izraza v času skoraj 30-letnega ustvarjanja na področju avtorske idrijske čipke. \n\n\n\nNagelj je motiv\, ki se v čipkah Tine Koder Grajzar pojavlja že vse od začetka in h kateremu se avtorica neprestano vrača in ga interpretira na najrazličnejše načine. Zakaj prav nagelj? Odgovorov je več. \n\n\n\nEden tiči v sami čipkarski dediščini\, v značilni stilizaciji nageljna\, ki se pojavlja v čudovitih vzorcih Saše Šantla\, narisanih za Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v obdobju med obema vojnama. Pri snovanju teh vzorcev je Šantel izhajal iz ljudskih vezenin\, ki so krasile naglavno rute (peče) pri slovenski narodni noši in pri tem seveda ni mogel mimo nageljna\, stalnice slovenske narodne ornamentike. Tehnična izpeljava tega motiva v čipki\, verjetno delo Marije Reven\, strokovne učiteljice v  Državnem zavodu\, je postala nekakšen »kanon«\, ki se vse odtlej uporablja tudi v vzorcih drugih avtorjev. Tudi Tina Koder Grajzar je v svojih prvih avtorskih čipkah uporabljala to značilno obliko\, sicer postavljeno v sodobnejši kontekst. Sčasoma pa se je oblika nageljna v njenih delih  pričela osvobajati značilne stilizacije in postala popolnoma avtorska; ni je več navdihovala dediščina ampak oblika cveta sama. \n\n\n\nAvtorica je razvila svojo stilizacijo izrisa z eno samo črto\, ki prehaja iz cvetne čaše v liste in nazaj\, v na videz neskončnem kroženju. Pomembno vlogo dobijo barve\, zlasti barvni prehodi znotraj čipke\, ki so avtoričina posebnost. Čipka pogosto prehaja tudi v 3-dimenzionalno obliko\, saj se živahna oblika nageljnovega cveta ne pusti ujeti v  2-dimenzionalne okvire čipkarske dediščine. \n\n\n\n\n\n\n\nPrenesi katalog v pdf >>
URL:https://zupnija.trnovo.info/dogodek/trnovske-cipke/
CATEGORIES:DFG,Finžgarjeva galerija,Kultura in druženje
ATTACH;FMTTYPE=image/jpeg:https://zupnija.trnovo.info/wp-content/uploads/2026/02/IMGP6166-scaled.jpg
END:VEVENT
END:VCALENDAR