Mladinski verouk v Trnovem
/ Dominik Ceglar /
Cerkvena statistika je iz leta v leto bolj zaskrbljujoča. Med letoma 2011 in 2021 se je število nedeljnikov v Nadškofiji Ljubljana praktično prepolovilo. Krščenih je samo še polovica otrok. Zgolj slaba tretjina parov, ki sklene civilno poroko, sklene tudi cerkveno poroko. Študija iz l. 2019 (ki se sicer nanaša na ameriške katoličane, a lahko z veliko gotovostjo rečem, da je podobna slika tudi pri nas) pravi, da zgolj ena tretjina katoličanov verjame v resnično navzočnost pri zakramentu svete evharistije. Že sam ta podatek, da moderen katoličan v sveti hostiji ne prepozna, kakor pravi sv. Ignacij Antiohijski: »Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa, prav tisto, ki je trpelo za naše grehe, prav tisto, ki ga je v svoji dobroti obudil Oče,« kaže na praktično nično razumevanje osnovnih naukov Cerkve. Zato smo v preteklem letu pri mladinskem verouku začeli z poglobljeno obravnavo »osnovnih tem«. S tem bomo nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu.
Mladinski verouk ima tri temelje: molitev, vero-uk in druženje. S prejšnjim letom smo molitvi začeli dajati večji poudarek. Ker se verouk začne po večerni maši, mlade nagovarjamo, da se udeležijo ponedeljkove večerne maše. Pri vsakem tedenskem srečanju molitvi namenimo prvih 15-20 minut. Velikokrat imamo adoracijo, kdaj litanije, v zadnjem mesecu (oktober) pa začenjamo z rožnim vencem. Molitev je namreč, kakor pravi sv. Jožefmarija Escriva: »Temelj duhovne zgradbe. Molitev je vsemogočna.« Seveda se v slabe pol ure molitve ne da ustvariti velikega duhovnega napredka, a je za marsikoga lahko odskočna deska, da poglobi svoje molitveno življenje.
Največji poudarek je na vero-uku: na učenju o veri. Če kristjan namreč ne ve, h komu moli, bo tudi neprimerno molil. Cerkev namreč že od začetka priznava močno povezavo med lex orandi (zakon molitve) in lex credendi (zakon vere). Tako smo prejšnje leto obravnavali tematike, kot so Božji obstoj, Božje lastnosti, stvarjenje človeka ipd. Letošnje veroučno leto je pa namenjeno primarno pouku o krepostih, zakramentih ter eksegezi apostolskih pisem.
Seveda je potrebno da se, poleg osnov, dotaknemo tudi tem, ki mlade izdatno zanimajo. Ponavadi so to tematike, ki se tičejo čistosti in spolnih grehov, splava, vprašanja spola, »angelov in demonov« ter družbenega nauka Cerkve. Na ta vprašanja odgovarjamo približno enkrat mesečno, ko na verouk povabimo zunanjega govornika. V prejšnjem letu smo tako gostili zastopnika mladinskega odseka pohoda za življenje, bivšega direktorja iniciative Dovolj.je (ter našega sožupljana, diakona Mateja), eksorcista, direktorja društva Družina in življenje ter mlade misijonarje. Četudi take tematike niso tako pomembne, je nenazadnje potrebno, da se odgovori na zanimanja mladih. Zadnji temelj, ki sem ga pa omenil, pa je druženje. Mladi kristjan namreč težko raste v veri, če nima opore skupnosti. Zato čas pred in po verouku namenimo druženju. Za krepitev skupnosti so namenjene tudi letne duhovne vaje. Letos bodo te duhovne vaje še izdatnejše, saj bomo s Trnovsko mladino poromali v Rim.