Romanje na Zgornjo Velko v župnijo Marije Snežne inpraznovanje rojstnega dne
V soboto, 5.8.2023 ob 10 uri bo zahvalna sv. maša za 74. rojstni dan župnika Toneta in župnjisko žegnanje.Vabljeni vsi ljudje dobre volje, sorodniki, prijatelji, znanci.
PROGRAM:
Smer: Ljubljana – Maribor – Šentilj v Slovenskih goricah – Zgornja Velka 43 – Župnija Marije Snežne
Čas vožnje: iz Ljubljane 2 uri
Slovesna maša ob 10.00 uri
Po maši: druženje na prostem in možnost toplega obroka – bograč.
Vrnitev domov v večernih urah
OPIS KRAJA ZGORNJA VELKA
Velka se z imenom Welich prvič omenja leta 1319. Naselje na severu osrednjega dela Slovenskih goric sestavljajo kmetije, razložene po gričevju med dolinama zgornjega toka reke Ščavnice in potoka Velke. Ob znani romarski cerkvi Marije Snežne stoji strnjeno jedro vasi, v kateri se je razvila bogata društvena kulturno-umetniška dejavnost.
Ne boš odšel lačen,
ne boš odšel žejen,
človek popotni z Marije Snežne.
Tu se naužiješ lepote in mira,
napiješ resnice iz čistega vira.
Tako pravijo verzi napisani na vodnjaku ob cerkvi Marije Snežne na Zgornji Velki, ki jih je zapisal na Tratah rojeni Tone Kuntner.
CERKEV MARIJE SNEŽNE
Nastanek cerkve sodi v čas kužnih epidemij. Takrat so v bližini gradu Trate na desni strani reke Mure na Einsiedelbergu leta 1689 zgradili majhno cerkvico, imenovano Marija Snežna.
V njej so prebivali menihi puščavniki – eremiti. Cerkev so v dobi jožefinskih reform leta 1788 podrli in nato v letih 1789 – 1791 zgradili novo cerkev na Zgornji Velki. Gradili so jo iz materiala podrte samostanske cerkve. Od tam so prinesli tudi sliko Marije Snežne, po kateri so novo cerkev tudi poimenovali. Na mestu, kjer stoji cerkev danes, naj bi jo po legendi postavili, ker so ljudje na brestih ali visokih gabrih, ki so rasli, opazili nepoznane ptiče, ki so prepevali v času, ko so bile maše po drugih krajih. Včasih pa so opazili tudi oltar z gorečimi svečami. Oboje naj bi bilo znamenje, da naj gradijo cerkev Materi božji v čast.
Do nje vodijo tri poti. Ob vsaki od teh pa stoji manjša kapela. Vse so enako oddaljene od cerkve in zaokrožujejo center kraja. Vsa dela je vodil takratni kaplan pri Mariji Snežni , Matija Purgaj, ki je v njej 8. decembra leta 1789 imel prvo mašo. Cerkev je enoladijska s kvadratnim zvonikom. Ob vzhodni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana , ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja. Leta 2009 je bila razglašena za romarsko pot.
