SKRIVNOST ROŽNEGA VENCA, slikarska razstava Jošta Snoja

Molitev rožnega venca ima v cerkveni zgodovini, obredju in umetnosti izjemno pomembno mesto vse od zmage nad turško vojsko pri Lepantu v 16. stoletju, od takrat se 7. oktobra praznuje praznik Marije Zmagovalke, kasneje preimenovan v praznik Rožnovenske Matere Božje. V štirih delih rožnega venca, ki obsegajo po pet skrivnosti, so zajeti dogodki iz Kristusovega življenja, še posebej pa je poudarjena tudi marijanska vsebina. Veselemu, žalostnemu in častitljivemu delu rožnega venca je papež Janez Pavel II. dodal še svetli del ter s tem posegel v tradicionalen molitveni cikel in posledično tudi v umetniške interpretacije rožnovenske motivike. Vsebina te molitve je v temelju navezana na krščansko ikonografijo, ob raznolikih motivih pa so se še prav posebej izoblikovale podobe Rožnovenske Matere Božje, kjer Marijino podobo obdaja niz prizorov skrivnosti rožnega venca, umeščenih v manjše okrogle okvirje. Tudi v slovenskih cerkvah najdemo vrsto takšnih reliefnih in naslikanih upodobitev, redkejši pa so samostojni rožnovenski cikli, sploh vseh treh (v zadnjem času štirih) delov. Zato je tako v zgodovinskem kot v sodobnem slovenskem sakralnem slikarstvu ukvarjanje akademskega slikarja Jošta Snoja s to ikonografsko tematiko edinstveno in izstopajoče.

Na razstavi v Finžgarjevi galeriji v Trnovem se Snoj predstavlja s ciklom dvajsetih podob skrivnosti rožnega venca, ki je nastal v letu 2021 in bil dopolnjen še v letošnjem letu, in ga podoživlja kot posebno duhovno-umetniško izkušnjo: »Če slikar moli in živi povezan z Bogom, vstopa v te skrivnosti in se nekaj malega mora poznati v njegovem delu… v barvi, svetlobi, atmosferi, postavitvi figur, milini ali moči ali tragičnosti predstavljenih oseb in prizorov«. Snoj je posamezne prizore poenostavil in jih zreduciral na osrednje nosilce svetopisemske zgodbe, detajle figur je zabrisal, celoto pa umestil v abstrahirano barvno ozadje. Zaokroženemu rožnovenskemu sklopu je dal sorodno barvno skalo, ki odraža upodobljeno vsebino rožnega venca: božični prizor iz veselega dela je potopljen v nočno modrino, rdečina na prizoru čudeža v Kani iz svetlega dela spominja na barvo vina, Kristusovo trpljenje v vrtu Getsemani iz žalostnega dela je temačno, binkoštni prizor iz častitljivega dela pa prežarjen z nebeško svetlobo. Vsebino posameznih podob je slikar samostojno že upodobil v svojem sakralnem opusu, s katerim je v našem prostoru prisoten že od študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter še bolj intenzivno po študiju v Rimu, kjer se je pod vodstvom p. Marka Ivana Rupnika posebej specializiral za krščansko simboliko in ikonografijo. V nizu sakralnih del lahko sledimo Snojevemu razvoju, v katerem je dosegel nov – kompleksnejši, izrazitejši in bolj prepoznaven likovni nivo, za katerega avtor pravi: »Raziskujem, delam sakralne podobe dvaintrideset let in šele zdaj prihajam do likovne sinteze«. Opažamo lahko, da je od bolj svetlo monokromnih podob z zabrisano figuraliko prešel k slikanju bolj definiranih prizorov v intenzivno žarečih barvah, s čimer se je približal ekspresionistični slikarski izkušnji.

Ne glede na doseženo likovno stopnjo, pa akademskega slikarja Jošta Snoja zaznamuje stalno iskanje in spreminjanje pristopov, ne samo v sakralnih delih, ampak tudi v zanj značilnih simbolističnih krajinah in portretih. Nove likovne poti bo Snoj iskal tudi v prihodnje, saj mu, po lastnih besedah umetniških izzivov ne bo zmanjkalo: »Če delaš nek ciklus eno leto, je podobno kot pisanje romana, ko je potrebno več delov uskladiti s celoto. Po nekaj mesecih lahko spet primeš za čopič in popravljaš, dograjuješ in usklajuješ. Z razstavljenimi slikami nisem več zadovoljen, v pol leta, ki je minilo, že nekoliko drugače delam, bolj izdelam nekatere detajle«.

dr. Andrej Doblehar


Please wait while flipbook is loading. For more related info, FAQs and issues please refer to DearFlip WordPress Flipbook Plugin Help documentation.


Razstava slik


Otvoritev 14. 4. 2022; video: Uroš Pust


Predstavitev slikarja:
dr. Andrej Doblehar

Voditelj:
Dušan Brešar

V organizaciji društva Finžgarjeva galerija:
Dušan Brešar, Uroš Pust

Oblikovanje kataloga in plakata:
Lucijan Bratuš

Video in urednikovanje strani:
Uroš Pust

Zahvala vsem sodelujočim in podpornikom!

Lj.-Trnovo, 14. 4. 2022


Odmevi:


Slike iz dogodka




Več prispevkov >>>