VELIKI PETEK, premišljevanje pred čaščenjem križa, Ljubljana Trnovo, 7. 4. 2023
/ Matej Križanič, diakon /
MOČ IN POMEN KRIŽA
Kaj nam apostol Janez govori o dogajanju na križu?
Vojaki so se približali in videli, da je Jezus že mrtev. Niso mu strli nog (kot obema razbojnikoma zraven), ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekla kri in voda: rojstvo Cerkve, zakramentov in znamenje Svetega Duha.
In kje postane to realnost – resničnost?
Čez petdeset dni na binkoštni praznik, ko apostol Peter stopi ven iz dvorane, na ulico, brez strahu ter v moči Svetega Duha. Peter govori o tridnevju. Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred njimi potrdil z močmi, čudeži in znamenji, njega so po rokah krivičnikov pribili na križ in umorili. Toda Bog ga je rešil smrtnih muk in ga obudil od mrtvih. Bil je povišan na Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega Duha je razlil na Cerkev, na svet.
Apostol Peter jasno pove: »Tega Jezusa, ki ste vi križali.« Vsi mi smo ga križali (tudi jaz in ti), in njega je Bog naredil za Gospoda in Mesija. Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. In spreobrnilo se je tri tisoč ljudi.
Želim si, da bi bili tudi mi nocoj pretreseni ob križu, ob tem, kar se dogaja ta večer. Jezusa smo ubili, križali in plačal je ceno za mene, tebe, za vse nas.
Sprašujem se, zakaj je danes toliko jamranja in malodušja v cerkvah, tudi v naši katoliški Cerkvi. Mnogi se počutijo neuspešni, slabotni, obupani. Mnogi pravijo, da ni rezultatov.
Po drugi strani pa se dogaja, da toliko spreobrnenj kot se dogaja danes po svetu, se ni nikoli dogajalo. Živimo v posebnem milostnem, svetem trenutku.
Pavel piše Korinčanom v 1 Kor 2 in pravi, da ni prišel, da bi jim oznanjal Božjo skrivnost, pričevanje z vzvišenostjo besede ali modrosti. Med njimi ne bo vedel za ničesar drugega kot za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. Nadaljuje, da njegova beseda in oznanilo nista v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, da bi njihova (naša) vera temeljila na Božji moči.
PRI KRIŽU SE ZGODBA NE KONČA, KRIŽ JE ZGODBA O BOŽJI MOČI, IZ KRIŽA IZHAJA MOČ SVETEGA DUHA, KI JE JEZUSA OBUDIL OD MRTVIH IN JE SEDAJ RAZLIT MED NAS. TO SLIKO, TO PODOBO MORAMO IMERTI PRED OČMI.
In kaj naj sedaj naredimo s to močjo, Božjo močjo in prisotnostjo?
Jezus nam v Mt 10, 7-8 pravi: »Spotoma pa oznanjajte in govorite: »Nebeško kraljestvo se je približalo. Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.«
Jezus nam pravi, da moramo ITI, NE SEDETI in NE SE SKRIVATI. Tudi Jezus se ni skril, ni pobegnil. Opravil je svojo nalogo, poslanstvo. Tudi mi smo poklicani, da opravimo svojo nalogo.
Naslednja stvar je, da oznanjamo, da se je Božje kraljestvo približalo.
Kako? S konkretno demonstracijo, ne z debatiranjem, prepričevanjem, saj ne gre za idejo, koncepte, ampak za demonstracijo, konkretnost: bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte.
Vidimo, da vse to izhaja iz moči križa. Naše cerkve se potem ne bi več praznile, ljudje ne bi bili zaskrbljeni. A se strinjate?
Kako to vemo, da je Jezus resnični kralj, ki deluje z močjo? Kako vemo, da je Bog živ in deluje z enako močjo kot takrat, ko je živel?
Najprej po dejanjih, ker danes na mnogih krajih okušamo in vidimo Božjo moč, Jezusa, ki je na delu in je z nami.
Drugič nam o tem govori prerok Izaija v 53. poglavju: »V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. Gospod pa je naložil nanj krivdo vseh. Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol…Dali so mu grob pri krivičnih, čeprav ni storil nobenega nasilja in ni bilo zvijače na v njegovih ustih. Dal je svojo daritev za greh. Opravičil bo številne, njihove krivde bo naložil nase.«
Tudi mnogi odlomki NZ govorijo o tem.
Moje in tvoje bolezni, bolečine so bile pribite na križ. Moji grehi so bili pribiti na križ. Da bomo prejeli moč, ki nam jo je prinesel KRIŽ – OČIŠČENJE, SVOBODO, MIR, moramo vse dati Gospodu in se mu zahvaliti, da je vse nesel na križ. Da je zaradi nas sam postal GREH.
Poglejmo križ in mu dajmo svoj greh, svojo bolezen, svoje bolečine, poraze, slabe navade in hibe, probleme, obup, stiske, razočaranja, brezvoljnost, obup, posvetnost…
Na križu poiščimo naše grehe in slabosti, katere je Jezus nosil zame in se jih dotaknimo. Potrdimo to in se zahvalimo Jezusu, za to dejanje. Ni se potrebno skrivati, saj Jezus ve vse, vse je odnesel na križ.
In šli bomo v procesiji k njemu, se ga dotaknili, poljubili, priklonili ter se mu zahvalili za to, kar je storil za nas.
Zahvalili se bomo za MOČ KRIŽA; križ ni poraz, ni slabost, ampak MOČ. To je najbolj pomemben simbol, ki ga imamo. Na križu se je naredila sprememba, zamenjava: greh v čistost in pravičnost, bolezen v zdravje, poraz v uspeh…
Iz moči križa izhaja obljuba Svetega Duha, moč, ki je ne more nihče ustaviti. To je moč vstajenja, moč evangelizacije, moč oznanjevanja, moč, ki jo potrebujemo danes, ki jo potrebuje Ljubljana, Trnovo, jaz in vi.
Jezus je rekel, da če ne bo šel k Očetu, ne bo poslal drugega Tolažnika – Svetega Duha, ki ga potrebujemo. Takšen je Očetov načrt. Velika noč ni ločitev enega dela od drugega, ampak enota: TRPLJENJE, SMRT, VSTAJENJE in potem poslanje Svetega Duha.
Stopimo sedaj do križa in mu vse predajmo in se zahvalimo za to zamenjavo. Amen.