DVA FILMSKA MOJSTRA – filmski večer

Večer o filmu in čebelarstvu. Našli smo še dva filmska mojstra in dva vrhunska čebelarja, vsi doma v Trnovem. Kaj pa bo povedal predsednik Čebelarskega društva Ljubljana, gospod Luka Omrčen? Pridimo in se podružimo. Za vas se bo potrudila Neva Mužič.

Vabljeni!

Mile de Gleria (1927 – 1986, Krakovo)

Ob njegovem imenu zažari več kot 130 filmskih naslovov, ki jim je vdahnil le njemu lastno filmsko estetiko, ki jo je kot direktor fotografije uspel materializirati v filmski sliki. Njegova izobrazba arhitekta in ljubezen do številnih umetnostnih zvrsti, med katerimi je izstopala tudi glasba, sta mu omogočili precizno kadriranje in svetlobne poudarke, ki so zaznamovali njegovo fotografijo kot dramaturško napeto in hkrati lirično, poetično. Nekaj njegovih vrhuncev črno bele fotografije, in s tem kanonična slovenska dela, so zagotovo filmi  Na klancu (1971), Idealist (1976), Cvetje v jeseni (1973), kjer se je lotil tudi izražanja z barvami, Sreča na vrvici(1977) in še posebej Samorastniki (1963). Film, za katerega je prejel Zlato areno v Puli, najvišje možno priznanje v tedanji jugoslovanski filmski industriji za fotografijo. V Sloveniji pa je leta 1975 prejel nagrado Prešernovega sklada za poseben prispevek filmski umetnosti. Njegovo bogato znanje in vsesplošna razgledanost ter tudi njegov bistri um pa so pustili sledove v režiji največkrat kratkih dokumentarnih in animiranih filmov, prvih samostojnih avtorskih poskusov. Mnogim je bil vzor.

Dodatki:

Poklic direktorja fotografije, ZDSFU, 5’

Usoden strel, avtor, 1953, animirani, 9’ (domači arhiv)

Banka, avtor, 1960, animirani, 10’ (idem)

odlomek iz Samorastnikov, 2’

Nino de Gleria (1963 – Krakovo)

Ljubezen do glasbe in filma se nadaljuje. V Sreči na vrvici (1977) ga je oče snemal, igral je Roka, najboljšega prijatelja glavnega junaka. Potem je študiral na priznani Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, Avstrija. Izpopolnjeval se je kot kontrabasist. Postal je nadarjen poustvarjalec glasbe, sčasoma pa tudi priznan skladatelj. Zanimale so ga različne zvrsti glasbe in sodeloval je pri različnih zvrsteh umetnosti. Tudi za film je posnel lepo število zvočnih podlag. Za film Ljubezni Blanke Kolak (1987) ga je režiser povabil, da s svojim bendom Qua te briga v živo zaigra znamenito popevko Gledal tvoje sem oči sanjave(o) (Miloš Ziherl), Vlado Kreslin pa jo je odpel. Film je prejel Zlato areno za glasbo (Janez Gregorc). Potem ga je v filmu zaslediti le še kot avtorja glasbe (Estrellita-pesem za domov, Košarkar naj bo itn.)

Dodatek:

odlomek iz Sreče na vrvici,  2.5’

Pesem Gledal tvoje sem oči sanjave, 2.5’

Noč (avtor), 5’

Ljubo Struna (1930 – 2025 starejše Murgle)

To je bil on. Lahko si ga napel kot struno, a od sebe je dal vedno le mili glas. Direktor filma, človek, ki ga ni nihče omenjal, a se je brez njega vse ustavilo. Kajti reševal je finančne, tehnične in človeške probleme. Bil je tisti, ki je prvi  prišel, zadnji odšel, ja, včasih sploh ni odšel. Do jutra je moralo biti vse nared. Imel je odlične organizacijske sposobnosti, v katerih se je izkazal že kot mladenič v Mariboru. Filmski krožek in začelo se je, vse do današnjih dni. Svoje sposobnosti je posodil filmu takoj po vojni, leta 1949. Leto kasneje je bil med soustanovitelji Društva slovenskih filmskih delavcev. Bil je pobudnik za ustanovitev Slovenskega filmskega arhiva (1968) in dragocen vir pri umeščanju in proučevanju filmskega arhivskega gradiva. Bil je tudi med ustanovnimi člani filmsko produkcijskega podjetja Viba filma (1956). Mentor v številnih krožkih mladih. Postavil je slovenski film na zemljevid mednarodnih koprodukcij (Avstrija, Nemčija, Italija, Anglija), posnel je 35 tujih celovečernih filmov. Doma pa je uspešno krmaril med neugodnimi finančnimi razmerami in uspelo mu je posneti 39 celovečernih in 208 dokumentarnih ter kratkih filmov. In posnel je tudi nekaj “svojih” filmov, za dušo. Številni filmi so prejeli nagrade in priznanja (Balada o trobenti in oblaku, Kavarna Astoria, Krč, Ne joči, Peter, Ograda, Razseljena oseba, X 25 javlja). In še to: zanj je bila filmska ekipa družina. Kot kasneje lastna družina in od očeta podedovana ljubezen do čebel. Prav te so ga pred kratkim ponovno postavile na svetovni zemljevid, saj je verjetno najstarejši urbani čebelar. In njegova ljubeča družina ga ves čas in pri vsem podpira.

Dodatki:

Odlomek iz tv portreta Starosta slovenskega Hollywooda, 2010 (Slavko Hren), 20’

Odlomek iz angleškega BBC prispevka Why Slovenia Has so Many Beekeepers,2023, Ollie Potts, 2’

Urbano čebelarstvo vse okoli nas

In takšnih kot je Ljubo Struna je v Ljubljani vse več. Nekaj metrov stran od Finžgarjeve galerije je Plečnikov vrt. In na njem je tudi Plečnikov čebelnjak. Znano je, da je Plečnik naredil več čebelnjakov in o tem obstajajo strokovna gradiva. Znano pa je tudi, da so prav trnovski čebelarji nekoč  odigrali kar pomembno vlogo pri nastanku organiziranega čebelarstva. In pred kratkim je pred našimi očmi zrasel na prelepi travni površini še en čebelnjak, ki je tako središče pridobivanja medu kot širjenja zavedanja o koristnosti čebel za naše bivanjsko okolje. O njegovi otvoritvi si bomo ogledali kratek filmski prispevek, o njegovem delovanju pa bo spregovoril predsednik Čebelarskega društva Ljubljana Luka Omrčen. Verjamemo, da nam bo odkril marsikatero zanimivost. Morda tudi to, kakšno vlogo je pri tem imela Fakulteta za arhitekturo, kjer je nekoč poučeval sam Plečnik.

Dodatek:

Otvoritev čebelnjaka v Trnovem, 16.9.2023, ob 110 obletnici društva, 10’, S-TV-Skledar

Gost večera, Luka Omrčen, predsednik ČDL

Kuratorka dogodka, Neva Mužič, publicistka

Tehnična podpora, Uroš Pust,  dipl. inž. arh.