Loading dogodki

« Vsi dogodki

  • Ta dogodek je minil.

MAŠA S KLASIČNO GLASBO, Schola cantata sancti Ioannis Baptistae

26 novembra, 2023 @ 19:00 21:00

Mašni napevi za praznik Kristusa kralja ter koncert na čast Mariji v izvedbi Schola cantata sancti Ioannis Baptistae. Maša s klasično glasbo bo 26. novembra, ob 19.00.

Schola Cantata Sancti Ioannis Baptistae je mlada moška pevska zasedba, ki v času študija enkrat mesečno poje pri mašah v trnovski cerkvi. Svoj pevski repertoar, pod vodstvom Dominika Ceglarja, jemlje iz glasbenega izročila vesoljne Cerkve. V skladu s konstitucijo o svetem bogoslužju, daje prvo mesto gregorijanskemu koralu, hkrati pa goji tudi ljudsko nabožno petje. 

1. Tenor: Dominik Ceglar

2. Tenor Gorazd Ambrožič

Bariton: Lovrenc Bajt, Jernej Simončič

Bas: Rok Merše, Urban Šifrar

Organist: Urh Jamšek

Danes je praznik Kristusa Kralja, ki je relativno mlad praznik. Uvedel ga je papež Pij XI. leta 1925 z encikliko Quas primas kot odgovor na naraščajoči sekularizem in ateizem v družbi. Ker je praznik tako mlad, ga mašni propriji, ki so napisani za ta dan, predatirajo. Nekateri spevi bodo zapeti tudi v organumu (koralno večglasje).

Stalni mašni deli bodo zapeti v VIII. načinu, ki ga poznamo tudi pod imenom maša angelov. Napevi, ki jo sestavljajo, so iz različnih obdobij. Skupaj zbrani in povezani, so bili šele v 17. st.  Pri obhajilu bomo slišali predelavo incipita Tantum ergo, ki ga je napisal sv. Tomaž Akvinski. Večglasna uglasbitev je bila najdena v delu Manuale choricanum iz l. 1649. Maša se bo zaključila s kraljevo aklamacijo Christus vincit, ki jo je napisal Alojz Kunc (1832-1895).

Maši bo sledil krajši koncert Marijinih pesmi:

Tota pulchra es Maria je molitev iz 4. st. Govori o Marijinem brezmadežnem spočetju. Uglasbitev te molitve je iz Manuale choricanum iz l. 1649.

Salve Regina je ena najbolj znanih marijanskih antifon. Nastala je v srednjem veku, avtorstvo pa se pripisuje menihu Hermanu Pohabljencu.

Marija mati ljubljena je ponarodela slovenska cerkvena pesem. Napisal jo je Andrej Praprotnik, uglasbil pa Gregor Rihar.