NA ZAČETKU JE BILO JAJCE, Miljanka Simšič_otvoritev razstave

 Vabljeni v sredo, 1. julija, ob 18. uri v Finžgarjevo galerijo, Kolezijska 1, na otvoritev razstave keramičnih del Miljanke Simšič.

Gostja večera: Jolanda Grom Ravnikar, Slovenka leta 2024

Razstava bo odprta do 31. 8. 2026. Delovni čas: sreda od 10.00 do 12.00 oziroma po dogovoru na 031 797 724.

Miljanka Simšič: Na začetku je bilo jajce
razstava keramičnih del
1. 7. –31. 8. 2026

Mala stena, JSKD, Štefanova 5, Ljubljana
Finžgarjeva galerija, Kolezijska ulica 1, Ljubljana

Če želimo stvari opisati od samega začetka, ad ovo, začnimo z jajcem. Po nekaterih starih verovanjih se je namreč iz jajca izvalilo vesolje samo. Ker pa ima popolno obliko, je jajce zagotovilo tudi estetski moment. Ni naključje, da se je najlepša ženska na svetu Helena Trojanska, hčerka špartanske kraljice Lede, ki jo je bog Zevs zapeljal v podobi laboda, rodila iz jajca.

A tudi v bolj razsvetljenih časih, ki se sklicujejo na razumske razlage, se o jajcu govori z vsem dolžnim spoštovanjem – kot dovršeno funkcionalno obliko jo je utemeljila evolucija. Ovalna oblika dobro prenese mehanske zunanje pritiske in tako ščiti vsebino, njena asimetrija poskrbi za večjo stabilnost v gnezdu, aerodinamična oblika zmanjšuje trenje …  Oblika, ki spominja na kapljo, v sebi že nakazuje potencial ptice v letu – novo življenje, ki ga nosi.

Iz geometrijsko merljive oblike ovoida in biološke funkcije jajca se je »izvalila« tudi simbolika. Jajce v likovni umetnosti, pa tudi v nekaterih ljudskih šegah in ritualih, predstavlja celovitost, harmonijo in poenotenost ter ponazarja ponovno rojstvo, življenjski potencial in nesmrtnost. Ovalna oblika jajca je manj simetrična od kroga in elipse, zato je veliko bolj dinamična, čeprav še vedno deluje geometrijsko čisto, »pravilno«.

Prav bogastvo pomenov in fascinantna geometrija, ki ju v sebi skriva forma jajca, sta pri ustvarjanju keramike navdihovali Miljanko Simšič. V njenem opusu so pogosti objekti v obliki jajca ali sorodnih oblik, kot so krogle, vazam podobne forme, ki so sestavljena valjasto-stožčasta geometrijska telesa, ter rahlo sploščene mandljaste forme.

Razstavljeni objekti so likovno sugestivni predvsem zato, ker avtorica upošteva taktilno sorodnost materialov – obenem trdnost in krhkost, ki sta značilni tako za jajčno lupino, kot za žgano glino. Celoten vtis poudarja bela, spolirana površina. Občutek, da gre pri oblikovanih formah za likovno interpretacijo naravne oblike in ne za golo posnemanje narave, pa avtorica poudari z dimenzijami form in predvsem s teksturami in barvnimi učinki, ki jih doseže z načinom žganja.

So si ta keramična jajca podobna kot jajce jajcu? Da in ne. Ustvarjalni proces je Miljanko Simšič postopno pripeljal do posebne avtorske forme, nekakšnega sploščenega jajca, ki jo je reproducirala s pomočjo kalupa. Poenotena forma ji je omogočila osredotočenost na dekorativno površino. Tu je namreč do izraza prišla magija keramike – ob posebnem žganju gline v tehniki sagar.

Gre za metodo redukcijske peke, ki jo vsak avtor razvija malce po svoje; avtorica med peko glinenih izdelkov v tesno zaprto posodo dodaja gorljive organske materiale (liste lipe), kovine (bakreno žico) ter sol. Ob žganju na visoki temperaturi se na gladko polirani površini keramike ustvarjajo neponovljivi in naključni vzorci, grafični odtisi in dramatični barvni učinki. Avtorica včasih keramične objekte pri postavitvah kombinira z drugimi materiali, na primer žico. S tem vnaša likovne, a tudi vsebinske kontraste in konceptualne poudarke.

Miljanke Simšič ne odlikuje le likovno razmišljanje, temveč tudi poglobljeno raziskovanje tehnologij. Do izraza pridejo ustvarjalna natančnost in disciplina, a tudi raziskovalni duh, radovednost in inovativnost. Te lastnosti morda, vsaj delno, koreninijo v strokovnih in poklicnih temeljih avtorice.

Miljanka Simšič je leta 1975 diplomirala iz tehnične matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, večji del svoje delovne dobe pa je srednješolce poučevala matematiko. S keramiko se je začela ukvarjati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in znanje pridobivala na tečajih in delavnicah pri domačih in tujih umetnikih. Kmalu je začela sodelovati na domačih in mednarodnih razstavah, prejela je številne nagrade, njena dela pa so se uvrstila v pomembne umetniške zbirke.

Za slovensko ustvarjalno sceno je bila neprecenljiva njena pobuda za ustanovitev Društva keramikov in lončarjev leta 1995. Miljanka Simšič je društvo vrsto let vodila kot predsednica in obenem delala kot tajnica, blagajničarka, organizatorka ter seveda ustvarjalka. Vseskozi pa je bila generator društvene energije in motivacije – njena zasluga je, da se je ob neprekinjenem delovanju število članov iz prvotnih 15 povzpelo nad 150 in da je društvo v letu 2025 v odlični kondiciji praznovalo 30. rojstni dan. Je prejemnica plakete Antona Ažbeta za likovno dejavnost za leto 2025, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Čeprav ji je v zadnjem obdobju bolezen postavila številne omejitve, ostaja z veliko dobre volje kreativna in aktivna. To dokazuje tudi pričujoča razstava, ki smo ji dali malce provokativen naslov. Morda gledalcu ne bo zares odgovorila na večno vprašanje  filozofov: Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? A se skupaj z avtorico ob tem hudomušno namuznemo.

Monika Ivančič Fajfar

Izbor del, koncept in izvedba postavitve: Dragica Čadež in Monika Ivančič Fajfar
Organizacija razstave: Društvo keramikov in lončarjev, Društvo Finžgarjeva galerija, Javni sklad za kulturne dejavnosti