- Ta dogodek je minil.
PRAZNOVANJE NA SVETINI
5 avgusta, 2021 @ 11:00 – 18:00
Na praznovanje 5. avgusta 2021 ob 11. uri vabim vse župljane, prijatelje, znance in vse, ki boste ta dan utegnili priti na Svetino. Naj bo praznik Marije Snežne zahvala za življenje vsakogar izmed nas.
Veselim se praznovanja z Vami,
Tone Kompare
PROGRAM PRAZNOVANJA
SMER: Ljubljana – Celje – Štore – SVETINA
ČAS VOŽNJE: 1 ura
ZAHVALNA MAŠA NA SVETINI: ob 11.00 uri
PO MAŠI: druženje ob hrani in pijači pri župnišču na Svetini
MOŽNOST ENOURNEGA SPREHODA PO GOZDNI IN SENČNI RAVNINI
VRNITEV DOMOV: ob 18.00 uri
ZGODOVINA SVETINE
Ime vasi je najbrž povzeto po slovanskem bogu Svetovitu. Ko so vas pokristjanili, so kraj imenovali Pri vseh svetih. V vasi sta dve cerkvi: cerkev Svetega križa in božjepotna cerkev Marije Snežne. Dokumentiran najstarejši zapis o cerkvi je iz leta 1480, ko je Oglejski patriarh Marco Barbo prepovedal maševati v cerkvi Marije Snežne brez dovoljenja laškega župnika Antona, ki je bil v tistem času tržaški škof. Leta 1487 so cerkev na Svetini oskrunili Turki. Po turškem opustošenju in onečaščenju cerkve leta 1487, so na nedeljo pred praznikom sv. Jakoba cerkev ponovno posvetili in obdali s taborskim obzidjem. V 16. stol. je tržaški škof Peter Bonomo – podpornik in dobrotnik reformacije – Primoža Trubarja imenoval za svojega vikarja v Laškem in s tem tudi na Svetini. Trubar je to cerkev upravljal v letih 1530 – 1533. Leta 1714 je cerkev z zvonikom pogorela. Oglejski patriarhat je bil leta 1749 ukinjen. Goriški nadškof Karl Attems je nato ustanovil vikariat v Št. Rupertu nad Laškim in mu kot podružnico dodal romarsko cerkev na Svetini z okolico. Svetina je bila do reform cesarja Jožefa II. najbolj znana in obiskana božjepotna cerkev na
Slovenskem. Jožef II. je dal cerkev zapreti in prepovedal romanja. Po njegovi smrti leta 1790 so cerkev ponovno odprli. Romarji so prihajali celo iz Italije in Koroške.
OPIS CERKVE
Bogastvo cerkve je velik oltar v baročnem stilu. Obsega dve nadstropji. Nad prehodom za tabernakljem sta kipa sv. Joakima in sv. Ane. V osrednjem delu je kip Matere božje z Jezusom. Na vrhu oltarja je sredi oblakov obdan z angelskimi glavicami sv. Ožbolt. Veliki oltar je leta 1775 izdelal laški rezbar Anton Ivšek. Največja dragocenost cerkve je Marijin tron z milostno podobo Božje Matere Marije Snežne z Jezusom v naročju. Narejen je bil leta 1700. Ta portatile nosijo v procesiji za osrednji praznik Marije Snežne na prvo nedeljo v avgustu.
8.avgusta 1971 je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik ustanovil samostojno duhovnijo, na praznik Vseh svetih (1. novembra) leta 1997 pa je mariborski škof dr. Franc Kramberger ustanovil župnijo Marije Snežne.
Trenutno župnijo upravlja dr. Vinko Kraljič iz Črešnic, ki je bil našemu obisku zelo naklonjen.
Veš si lahko preberete na:
http://turizem-store.splet.arnes.si/?page_id=156
Google koledar 