ROŽNI VENCI – dediščina Ane Sosič

Vabljeni v sredo, 20. 3. 2024, ob 18.00 uri v Finžgarjevo galerijo, Kolezijska 1, na otvoritev razstave rožnih vencev.

/ Tone Kompare /
Včasih rečemo, da imamo v žepu rožni venček. Zdi se, kakor da bi želeli za to čudovito orodje duhovnega življenja uporabiti najbolj ljubko ali celo ljubkovalno besedo. Ta venček je podoben šopku rož, venčku rož. Vsakdo je vesel, če prejme od ljubljene osebe šopek rožic. V šopku je lahko več cvetlic, lahko le ena. Tudi to lahko imenujemo venček. Za njim stoji ljubezen in hvaležnost.

Rožni venček je molitvenik. Najbolj je preprost, vsakemu dostopen, v vsakem trenutku ga lahko nekomu podarimo ali ga na skrivnem v duhu pošljemo. Rožni venec je molitvenik. Nič ne stane. Uporablja ga lahko tudi slep ali bolan človek, mlad ali tisti, ki je že v visokih letih, moški in ženska. Ta molitvenik lahko odpreš kadarkoli ali kjerkoli in nikogar ne motiš, ko čakaš v čakalnici pri zdravniku, ko stojiš v vrsti pred blagajno, ko se sprehajaš, ko čakaš na avtobus, ko voziš avtomobil, ko potuješ z letalom. Celo med določenimi deli ga lahko »uporabljaš«.

Molitev rožnega venca je tudi psalterij. Do papeža Janeza Pavla II. je vseboval 150 Zdravih Marij. 150 je tudi psalmov v Svetem pismu. Papež Wojtila je dodal temu »psalteriju« še 50 Zdravih Marij. Ko se odločimo, da bomo molili rožni venec, izberemo lahko celoten opus in spremljamo Jezusa od spočetja skozi vse življenje in molitev zaključimo s spominom na njegovo mater Marijo, ki jo je vzel k sebi v nebesa.

Kako je rožni venec nastal? Najbolj utemeljena je razlaga, da so ga kot alternativno molitev uporabljali tisti (v redovnih skupnostih), ki niso znali latinskega jezika. Patri so peli psalme v latinščini in slavili Gospoda, redovni bratje in drugi samostanci so ta čas opravljali molitev rožnega venca – tako so vsak dan premišljevali dogodke in skrivnosti Jezusovega življenja.

Ali se danes ljudje zavedamo, kakšno čudovito in uspešno orodje imamo »v žepu«? Če hočeš nekoga zares obdarovati, za rojstni dan, za opravljeno diplomo, za uslugo, ki nam jo je naredil, mu lahko podariš molitev rožnega venca, ki nič ne stane, da pa neskončno vrednost.

Če bi vsak Slovenec dnevno opravil to molitev za svojo državo, bi se v kratkem času povzpeli na sam vrh uspešnih držav, na vseh področjih življenja in delovanja. To izkušnjo si lahko vsak pridobi z vztrajnostjo in doslednostjo. Spoznal bo, da ta recept deluje.

/ Dušan Brešar /
Ana Sosič (1943–2008) je bila oseba tisočerih darov. Obdarjena je bila z ljubeznijo do kulture, jezikov in narave. Njeno bogato življenje je bilo zaznamovano z izobraževanjem, strastjo do jezikov ter poglobljenim študijem literature. Imela je uspešno kariero v finančnem svetu in kljub pritiskom je ohranila trdne moralne vrednote ter družinske in domovinske prioritete.

Njena zbirka rožnih vencev je simbol njenega globokega duhovnega življenja in je poklon njenemu življenju.

Po zaslugi njene sestre Neve Sosič Margon, ki je zbirko ohranila in jo ljubeče čuva, jo lahko občudujemo tudi mi. Rod Sosičevih je od leta 1919, ko je Fran Saleški Finžgar poročil Viktorja Sosiča in Marijo Šubert, tesno povezan s trnovsko faro.