Velika sobota, blagoslov jedil, vigilija

Obhajanje »svete noči« od velike sobote na veliko nedeljo je višek vsega liturgičnega leta. Eden največjih pesnikov zadnjega časa Paul Claudel pravi o tej liturgiji, da je odločilno vplivala na njegovo vrnitev k izgubljeni veri: »To je najgloblja in največja poezija … Obredi velikega tedna, vzvišena pesem »Exultet«, pred katero so se mi najbolj opojni glasovi Sofoklesa in Pindarja zdeli plehki – vse to me je navdajalo s spoštovanjem, z veseljem, s hvaležnostjo, kesanjem in čaščenjem.« Za Tertulijana, v prvi polovici 3. stoletja, je ta »velikonočna« vigilija veljala za tako slovesno in pomembno, da so se je bili dolžni udeležiti vsi kristjani. Posvečena je zadnji pripravi katehumenov na krst – obenem pa tudi pripravi že krščenih na obnovitev krstnih milosti in krstnih obljub. Vigilija z berili vsebuje resnobo obljub že krščenih. Toda kako sijajna obzorja odpira pred našimi očmi! »Obred velikonočne luči in obred blagoslovitve krstne vode, ki ta pouk obdajata, sta eno samo radovanje nad veličastvom odrešenja. Tu najde odmev tisto nadčloveško veselje, ki mora biti trajno ozračje odrešene duše in odrešene Cerkve«.
Izraz velikonočnega veselja – aleluja – je kristjanova nova pesem. Ta vriskajoči spev je kakor klic Svetega Duha iz srca in v krstu novorojenih otrok – prvi dih v njih prebivajočega troedinega božjega življenja. To je pesem veselja, ki se je rodilo iz križa. To je luč, ki priteka iz noči trpljenja. To je pesem vstajenja, ki nosi kakor skrit pečat posvečenje križa. Nihče ne more peti prave aleluje, kdor ni z Gospodom visel na križu in nosil svojega deleža pri trpljenju božjega Pevca, ki je s svojo smrtjo premagal našo smrt in s svojim vstajenjem obnovil življenje.

7.00 – Izpostavitev Najsvetejšega – jutranja molitev – blagoslov soli, vode in ognja.
12.00–17.00 – blagoslovi jedil ob vsaki polni uri
17.00 – zadnji blagoslov v kapeli Doma Janeza Krstnika
19.00 – velikonočna vigilija – sveto obhajilo