Veliki četrtek, zadnja večerja, predstavitev prvoobhajancev

Veliki četrtek je v liturgiji Cerkve dan vnaprejšnjega veselja – pred radostjo velikonočne vigilije z njenim obhajanjem Kristusovega in našega vstajenja. Nekdaj so na veliki četrtek škofje v slovesnem obredu znova sprejemali v naročje cerkvenega občestva javne spokornike, ki so bili zaradi velikih pregreh – večkrat s posebnim obredom na pepelnično sredo – za dalj časa (tudi za več let) izključeni (»izobčeni«) od udeležbe pri evharistični daritvi in posebej pri evharističnem obedu, a so s trdo in javno pokoro popravili pohujšanje.

Staro ime za veliki četrtek je »rojstni dan keliha«. Lahko bi pa rekli: »rojstni dan mašniškega posvečenja«. Evangelij tega dneva govori o tem, kako je Jezus pri zadnji večerji, preden je postavil sveto Evharistijo, umil apostolom noge in jim dal »novo«, »svojo« zapoved medsebojne ljubezni: »Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali, kakor sem jaz vam storil« ( Jan 13,15). Dogajalo se je, da so kdaj pri Judih učenci umivali noge svojemu spoštovanemu učitelju. A da bi učitelj kdaj kaj takega storil svojim učencem, to bi bilo nekaj popolnoma nezaslišanega. To je dejanje skrivnosti ljubezni, ki služi. Umivanje nog pri zadnji večerji je uvod v glavni dogodek velikega četrtka: v postavitev svete Evharistije, najdragocenejšega Jezusovega daru njegovi Cerkvi.

6.30 – jutranje hvalnice v župnijski cerkvi
16.30 – priprava na spoved in spovedovanje za 4. razred Veroučne šole Trnovo
19.00 – večerna maša – slovesno bogoslužje zadnje večerje