1. postna nedelja – berilo, evangelij, pridiga
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,1-13)
Tisti čas se je Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel. In ko so ti dnevi minili, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Človek ne živi samo od kruha.«
Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo, in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadéneš ob kamen.« Jezus mu je odgovóril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
PRIDIGA:
Vero izpovedujemo na različne načine. Najbolj pogosto to naredimo z molitvenim obrazcem, kajti precej jih imamo na voljo. Redkokdaj pa razmišljamo, da vero izrazimo tudi s hvaležnostjo. To priložnost nam daje letos 1. postna nedelja.
5 Mz 26,4-10 nam sporoča, da je bil Jakob brez domovine. Pred bratom Ezavom je bežal, ker mu je grozila smrtna nevarnost. Zatekel se je k stricu Labanu. Dolgo časa – dvajset let je bil v tej tujini. Na starost je zašel še v večjo tujino – v Egipt. Šele ko ga je Bog rešil suženjstva v tujini in mu je podaril deželo, je našel blaginjo in stalnost. V zahvalo se je odločil, da bo Bogu vsako leto podarjal prve sadove zemlje. Ta odločitev je bila njegova izpoved vere kot znamenje hvaležnosti. Vsakoletni prineseni darovi v košari so bili samo prispodoba verskega prepričanja.
Rim 10,8-13. Pavel razlaga, da je Izrael sam kriv za odpad od Boga, ker je zavestno odklonil Kristusa. Izrael ni priznal, da je postave konec in da se je v Kristusu začelo zveličanje. Potrebna je bila drugačna izpoved vere: človek naj prizna, da je Jezus Gospod. Jezus je Gospod vseh. Ves Pavlov odlomek je čudovita priča, kako je prva Cerkev častila Kristusa kot Gospoda in na ta način izražala izpoved vere.
Lk 4,1-13. Jezusova izpoved vere in zaupanja Očetu se je razodela tako, da Jezus ni hotel uporabiti duhovnih sil za zemeljske cilje. Ni hotel klicati Očeta, naj ga čarobno reši s čudežem. Ni se usužnjil satanu, da bi politično obvladal svet.
Ali naj bo Božje kraljestvo vzpostavljeno na svet s sredstvi, ki jih uporabljajo človeške oblasti? Ali naj bo Mesija močni kralj, zmagovalec, ki ga pričakuje ves Izrael? Jezus odgovarja: NE. Že na začetku svojega javnega delovanja pokaže, da ne bo niti enega dejanja storil v svojo korist, prav tako, kakor ne bo hotel stopiti s križa. Tako Jezus izpoveduje vero. Tako premaguje skušnjave. Tako pokaže hvaležnost svojemu Očetu.
Kako naj izpovedujemo vero mi?
- Ko v nedeljo pri maši darujemo v puščico, brez besed izpovemo vero in hvaležnost, da nas Bog vsak dan rešuje.
- Ko pri osebnih molitvah v teku dneva svojim molitvam dodajamo: Jezus, ti si moj Gospod in Bog, izpovemo vero, da je Jezus naš Rešitelj.
- Ko premagujemo samega sebe in svoje skušnjave, ko se prizadevamo za izpolnjevanje sklepov za postni čas…, izpovedujemo vero, da zaupamo in pomagamo Bogu, ki je naša sreča in naša domovina.
S tako zrelim izpovedovanjem vere razumemo tudi molitvene obrazce globlje in drugače. Bolj osebno doživeto.
Tone Kompare, župnik
