12. OBHAJILO, PREJEM SV. OBHAJILA – mašna znamenja
/ Predstavitev svetih znamenj pred sv. mašo ob 10.00 uri / Špela Kert Pust /
Obhajilo ali kakor ga tudi imenujemo Gospodova večerja je obed ali obrok. Izhaja iz dogodka pri Zadnji večerji: Medtem ko so učenci jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite, to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: “To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.” (Mr 14, 22–25.)
Pri obhajilu prejemamo njega samega, ki se je daroval za nas, njegovo telo, ki ga je za nas daroval na križu, njegovo kri, ki se »za mnoge preliva v odpuščanje grehov« (Mt 26,28).
Obhajilo imenujemo tudi evharistični zbor oz. shod, ker se obhajanje evharistije odvija v zbranem občestvu vernikov in najtesnejšem zedinjenju le teh s Kristusom in je vidni izraz Cerkve.
Poglejmo pogoje za prejem svetega obhajila.
V prvi vrsti je za to primerna poučenost, da vemo, h komu pristopamo in kaj bomo prejeli. Nadalje moramo biti v stanju milosti, kar pomeni biti v odnosu z Bogom in opraviti zakramentalno spoved. Če se kdo zaveda, da je smrtno grešil, ne sme pristopiti k evharistiji, ne da bi prej prejel odvezo v zakramentu pokore. Prav tako pomembna je tudi telesna pripravljenost. Cerkev zapoveduje enourni post pred obhajilom. Spoštovanje in ljubezen do Gospoda, navzočega v najsvetejšem zakramentu, pa izražamo tudi s skrbjo za snažnost telesa, oblačenja in obnašanja. Sveto obhajilo verniki lahko prejmemo dvakrat dnevno, če je drugič prejem združen s sveto mašo. Obhaja se lahko na roko ali jezik, stoje ali kleče.
Cerkev obvezuje svoje vernike, da prejmejo sveto obhajilo vsaj enkrat v letu v velikonočnem času.
Učinki svetega obhajila
Kar hrana povzroči v telesu v dobro telesnega življenja, to v duši na mnogo bolj vzvišen način doseže evharistija v korist duhovnega življenja. Toda, medtem ko se hrana spremeni v našo telesno prvino, pa smo pri prejemu svetega obhajila mi tisti, ki se spreminjamo v Kristusa.
S pomočjo evharistije se novo življenje v Kristusu, ki se v verniku začne s krstom, more utrditi in se razviti vse do polnosti, tako da lahko kristjan izpolni ideal, ki ga je naznanil sv. Pavel z besedami: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni«. (Gal 2,20)
Ko nam je Jezus obljubil evharistijo, je svojim učencem rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete Njegove krvi, nimate življenja v sebi« (Jn 6,53) in nam tako dal vedeti, da ta hrana ni le koristna, temveč tudi potrebna.
