15. IZPOVED VERE – mašna znamenja
/ Predstavitev svetih znamenj pred sv. mašo ob 9.55 uri / Valentin Bajuk /
Prva, kratka izpoved vere se pri maži zgodi že ob uvodu v mašo, ko vstopu, vstopnemu spevi ali pesmi ter počastitvi oltarja sledi znamenje križa, s katerim napovemo, da smo se pri maši zbrali v imenu Očeta in Sina in Svetega duha.
Izpoved vere kot kratek povzetek vere pa je del besednega bogoslužja. Najprej Bog preko božje besede (beril in evangelija) nagovori ljudstvo, nato pa mu ljudstvo preko izpovedi vere in prošenj odgovori. Namen veroizpovedi je, da z njo potrdimo in odgovorimo na Božjo besedo, ki smo jo slišali. Ob tem se še enkrat spomnimo in skupaj izpovemo, kaj oz. v koga verujemo. Veroizpoved nas povezuje s krstom – je spomin na naš krst.
Veroizpovednih obrazcev je več, od obrazcev starih cerkva, do veroizpovedi različnih koncilov. Danes sta najbolj znana dva, in sicer apostolska veroizpoved, ki ji pravijo tudi najstarejši rimski katekizem, in nicejsko-carigrajska veroizpoved. Slednjo običajno izpovemo pri nedeljskih mašah in je sad prvih dveh vesoljnih cerkvenih zborov oz. koncilov (nicejskega iz leta 325 in carigrajskega iz leta 381), ko so morali škofje soočeni s krivoverstvi izčistiti, kaj je dejansko to, kar verujemo, in jasno povedati, kaj je tisto, česar ne verujemo. Veroizpoved je naš povezovalni dejavnik – izpovedujemo to, kar vsi skupaj verujemo, zato vere ne molimo, ampak jo skupaj izpovemo. Z njo obnovimo in izpovemo skrivnosti vere, preden se te začnejo obhajati v evharistiji. Poleg vere v troedinega boga oziroma v tri božje besede (Očeta, Sina in Svetega duha) izraža standardni nicejsko-carigrajski obrazec še vero v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev, priznavanje krsta kot zakramenta očiščenja in vero v posmrtno življenje.
