15. nedelja med letom – pridiga
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 10,25-37)
Tisti čas je vstal neki učitelj postave, ki je takole skušal Jezusa: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« – »Prav si odgovoril,« mu je rekel: »to izvršuj in boš živel.«
Ta se je pa hotel opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran ter so odšli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik in ga je videl in šel mimo. Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo.
Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ›Poskrbi zanj in, kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‹
Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«
PRIDIGA:
/ Lk 9,51-62 /
Pri filozofiji so nam v času študija večkrat svetovali, naj vprašanje, ki nam ga kdo zastavi, vrnemo in izzovemo sogovornika, da sam išče odgovor. To prakso je uporabil tudi Jezus. Pismouku je vprašanje vrnil: »Kaj ti praviš, katera je največja zapoved?« Pismouk se je s tem vprašanjem resno ukvarjal, zato postavi Jezusu še drugo vprašanje: »Kdo je moj bližnji?«
Jezus mu je odgovoril s priliko. Med 27 kilometrov dolgo puščavsko cesto iz Jeruzalema v Jeriho je bilo veliko roparjev. Ozadje prilike je temno. Samarijan še bolj zasije. Odslej se postavlja samo še vprašanje, kako bom bližnji vsakemu človeku? Samarijan se je zamudil na potovanju in se je oropal vsega, kar je imel.
Jezus priliko ne pripoveduje iz humanitarnega prepričanja, temveč zato, ker je isto, kar je storil tujec, storil on sam za vse v mnogo obilnejši meri. Samarijan je psevdonim za Jezusa. Ko reče Samarijanu: »Tudi ti tako delaj«, ga povabi naj hodi za njim. Jezusovo razpoznavno znamenje je v preobilni zavzetosti. Spominja na odgovor, ki ga je dal Jezus na vprašanje o večnem življenju: »Ljubi z vsem srcem! In to ne le Boga, pač pa tudi bližnjega.
/ 5 Mz 30,10-14 /
Razdalja med Bogom in njegovimi zapovedmi in človekom, ki naj bi jih izpolnjeval je le navidezna. Izgovor ne drži. Ta zapoved ni le za mistike in askete.
/ Kol 1,15-20 /
Berilo je hvalnica, ki slavi Kristusovo veličino: po Kristusu je vse ustvarjeno in tudi vse odrešeno. On je glava vesolja. On je začetek odrešenega človeštva, ki se zbira v Cerkvi. Polnost prebiva v Kristusu.
Tone Kompare, župnik
