19. nedelja med letom – pridiga
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,32-48)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!
Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«
Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«
PRIDIGA:
/ Mdr 18,6-9 /
Nihče ne more reči, da Boga ne more opaziti, da ga ne more spoznati ali občudovati. Katoliški nauk uči, da Boga moremo spoznati iz vidnega sveta, iz svoje vesti in iz Božjega razodetja (Svetega pisma). Knjiga Modrosti govori o večnem življenju, ki ga daje Modrost. Človek ima torej delež pri Božji večnosti. Če to veruje, blagor mu. Človekova vera ne more sloneti na čudežih, marveč na Božji zvestobi in na njegovi besedi, ki je nikdar ne prelomi.
/ Heb 11,1-2.8-19 /
Vera je usmerjena v prihodnje in v nevidno. Pavel jo predstavlja kot oseben odnos med vernikom in Gospodom. Samo razumska vera ne zadošča. Potrebna so tudi dela, ki so znamenja notranje drže in usmeritve.
Človek potrebuje temelj življenja. Potrebuje tudi razlog za vero. Vera daje razvidnost. Pomaga, da vidimo nevidno. Moč življenja iz vere potrjuje, da biva, česar ne vidimo. Je pa vera postavljena tudi na preizkušnje. Vsi, ki so se bili pripravljeni držati Božjih obljub, so bili preizkušeni (Abraham…). Doživljali so, da so tu doli tujci in priseljenci in da iščejo domovino, ki leži onstran njihovega minljivega bivanja. Kristjani jo v Sv. Duhu gledamo iz daljave, gledamo, slišimo in tipamo Besedo večnega življenja. Pavel nam ponuja aro za bolj odgovorno potovanje naproti izpolnitve obljube.
/ Lk 12, 33-48 /
Ljudstvo, ki ga vodi Bog, si upa plavati proti toku in vztrajati v zvestobi in pokorščini Bogu in njegovemu Maziljencu. Ti izbranci so čreda v eshatološki svobodi. Zato »Prodajte, kar imate in dajte….«
V to skupnost spadajo tudi zvesti služabniki, ki imajo ledja opasana za lažjo hojo. Svetilke imajo prižgane in se ne dajo prevarati kot nespametna dekleta. Gospodova zakasnitev je možna, zato morajo biti pripravljeni.
Ta čudovit Jezusov govor je prekinil Peter z vprašanjem, kdo je konkretno tak? Jezus odgovarja, da bo gospodar zvestega in razumnega služabnika ob svojem prihodu našel mirnega in pripravljenega. Razpravljanje o Jezusovem drugem prihodu je precej zapleteno. Jezus je predvsem opozarjal, da je sedanjost čas dokončne odločitve. Božja naročila bo služabnik najbolje izvršil, če bo imel pred očmi dejstvo, da je lahko vsak trenutek poklican na odgovor. Vsakdo naj zato oblikuje čas, ki ga ima na voljo, pred obličjem večnosti in v naravnanosti nanjo. Ohranil bo pravičnost, če bo imel uprte oči prek tostranskosti na zahteve večne pravičnosti, ki ni gola ideja, temveč živi Gospod, na čigar prihod čaka zgodovina vsega sveta.
Tone Kompare, župnik
