22. NEDELJA MED LETOM_berilo, evangelij, pridiga_audio
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 7,1-8.14-15.21-23)
Tisti čas so se okrog njega zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je z neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce. Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovóril jim je: »Prerok Izaíja je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ›To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene. Toda zaman mi izkazujejo čast, ker učijo človeški nauk in zapovedi.‹ Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In spet je poklical k sebi množico in ji govóril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdánost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
PRIDIGA:
Predno je Jezus odpotoval v pogansko Galilejo, je odprl vprašanje novega razumevanja Božje volje in obredne čistosti, ki gre mimo judovskih izročil, ali jih dopolnjuje, da bo omogočil združenje Judov in poganov v Cerkvi.
S tem je Cerkvi pokazal zgled, kako naj pri svojem poslanstvu skrbi za to, da bi spodbujala to, kar je temeljno in kar zadeva človekovo notranjost pred zunanjostjo. Jezus postavlja v tem oziru novo pojmovanje: zlo je v človeku in umaže ga to, kar govori in dela proti svojemu bližnjemu. Osebna čistost se torej izkazuje v odnosih do bližnjega. Jezus odpira in odpravlja vse ovire za skupno sodelovanje, za skupne obede med kristjani iz judovstva in poganstva. Našteva le kršitve, ki prizadevajo drugega.
Razlika med postavo in evangelijem je očitna!
Človeka omadežuje zlo, ki prihaja iz njegovega notranjega srca, še posebej zato, ker je Bog v to srce posadil svojo živo, učlovečeno Besedo kot postavo. Pametno in smiselno bogoslužje je v tem, da Božja Beseda prebiva v naših srcih in se od nje navdihujemo. Vse to izrekamo ali delamo Bogu in ljudem v vsakdanjem življenju.
Jezus ni rekel, da si ni treba umivati rok in pomivati posode. Želel je poudariti, da ta dejanja ne sežejo do korenine zla. To ni zadosti. Če hočemo najti vzrok požara, iščemo točko, od koder so se razplamteli ognjeni zublji. Iskanje nas pripelje do človekovega srca, do njegove sebičnosti, lakomnosti, nevoščljivosti ali pa vsaj do njegove malomarnosti. Jezus v svojem evangeliju zastavlja program ekologije srca. Hudobija prihaja iz človeka, ker je svoboden.
Sprašujemo se, kje je tisto, kar je odvisno od mene? Kje začeti? Če hočemo to odkriti, moramo začeti pri besedi eko logija. Oikos je hiša. To pa je moje srce, moja družina. Začnimo brezkompromisen boj proti opravljanju, kritikastrstvu, grdem odnosu in govorjenju do odsotnih, izrekanju prenagljenih in nepremišljenih sodb.
Kako dragoceno je, da v družini znamo prikriti slabosti in napake drug drugega, znati opravičevati in počakati. Veliko manj dela bodo imeli delavci Snage pri odvažanju odpadkov, veliko manj bo materiala za spovednico.
Tone Kompare, župnik