3. ADVENTNA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,2-11)
Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«
Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.«
PRIDIGA:
/ Iz 35, 1-6a.10 /
Danes Bog po preroku Izaiju poje veselo in zaupno pesem o Božji dobroti in previdnosti. Božjemu ljudstvu se ni treba več bati. Bog je že uničil vse njegove sovražnike. Ljudstvo tolaži, da bo Bog sam prišel in vse rešil. Prenehale bodo vse bolezni. Najbolj nesrečni bodo prvi okusili njegov blagoslov.
Odlomek opisuje bistveno značilnost mesijanskih časov. Janez Krstnik iz ječe sprašuje, ali si ti tisti? V ječo prihaja odgovor: »Slepi spregledujejo, gobavi se očiščujejo….Dana bo polnost sreče. Bog bo puščavo spremenil v izvir žive vode. Prenovil bo vse stvarstvo. Človek občuduje in strmi pred njegovo dobroto.
Puščava je svet, ki ga Bog še ni obiskal, a zdaj je na tem, da pride. Slep, hrom, gluh in nem je človek, ki ga Bog še ni poiskal. Zdaj pa se odprejo čuti in se razvežejo udje. Maliki so bili slepi, gluhi, hromi in nemi in njihovi častilci so jim bili podobni. Od Gospoda odkupljeni se vračajo, se osvobajajo iz duhovne smrti v resnično življenje.
/ Jak 5,7-10 /
Jakobovo pismo je eshatološko naravnano. Štirikrat omenja potrpežljivost. To pomeni, naj človek vztraja v neugodnih okoliščinah, v pričakovanju prave pomoči, ki pride samo od Boga. Potrpežljivosti je podobna krepost upanja.
Za zgled postavi kmeta, preroke. Ko omenja Jobovo potrpežljivost, spominja na Jezusovo potrpljenje.
Tudi za našo vrnitev k Bogu ob njegovem prihodu, zahteva potrpežljivo čakanje. Potrpljenje pomeni, da ne smeš nikoli prehitevati, ničesar umetno pospeševati, temveč v veri predano sprejeti vse, kar ti Bog nameni.
Če vemo, da Sodnik stoji pred vrati, nimamo pravice, da jih na stežaj odpiramo. Nepotrpežljive kristjane je treba spomniti na napake in na njegovo čakajoče potrpljenje. Nosečnica ne sme in ne more ničesar prehiteti. Tudi Cerkev je v dobi nosečnosti, a kdaj je zanjo čas, da rodi, ne ve.
/ Mt 11,2-11 /
Janez je zaprt v trdnjavi Maherunt. Njegovi učenci mu prinašajo novice, kaj se zunaj dogaja. Janez je pričakoval Močnega, ki krščuje z Duhom in ognjem. Zdaj pa prihaja krotki, »ki tlečega stenja ne ugasne«. Jezus pomirja njegov nemir. Pokaže mu, da se prerokbe izpolnjujejo na njem: v tihih čudežih, ki istočasno zahtevajo zaupno vero. Jezus mu da sporočiti samo opis njegovega delovanja. Navzočim pa poveliča Janezovo vlogo. Izreče pohvalo, ki je ni bila vredna niti njegova mati. Toda najmanjši v nebeškem kraljestvu je večji od njega. Blagor mu, kdor se nad njim ne spotakne«. Jezus je s svojo umikajočo ponižnostjo presijan s svetlobo nove milosti.
Tone Kompare, župnik