3. nedelja med letom – berilo, evangelij, pridiga
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,1-4;4,14-21)
Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih sporočili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, spoštovani Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen. Tisti čas se je Jezus v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili. Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ›Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.‹ Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.«
PRIDIGA:
Sveto pismo Nove zaveze uporablja besedo DANES 31 krat. »Danes« slovesnega Ezdrovega branja postave pomeni starozavezni uvod v »danes« v evangeliju.
/ Neh 8, 2-4a.5-6.8-10 /
Zakaj so ljudje jokali ob branju postave? Ljudje so se zavedali svojih prestopkov. Ugotovili so, da se njihovo življenje ne ujema s tistim, kar so poslušali. Zavedali so se svojih grehov, jih priznavali, se jih kesali in naredili trden namen, sklep, da bodo v bodoče svoje življenje uravnali po postavi. Leviti so poslušalce spodbujali k veselju, saj je bil praznik. Izraelske praznike sta napolnjevala hrupna radost in visoko praznično veselje. Prazniki so bili povezani s pojedinami, z glasbo, s plesom. Z veseljem so hoteli pokazati, da se zanesejo na Božjo moč in pomoč, na njegovo veličastvo in na njegova dela.
/ Lk 1,1-4.14-21 /
Pri Ezdrovem branju so Judje jokali. Nehemija jih je pa spodbujal k veselju. V Nazaretu pri Jezusovih poslušalcih naleti Jezus na čisto drugačen odziv. Vsak odrasel Jud je lahko sodeloval pri branju, vendar so dajali prednost tistim, ki so bili v Svetem pismu bolj doma. Jezus odlomka ni izbral, ampak ga je našel. Svoj prihod pokaže kot prihod milostne dobe, ki jo je napovedoval prerok. To je edinstven primer, ko moremo reči, kdaj se je konkretno starozavezna prerokba izpolnila. Trenutek odrešenja je dosežen v Jezusovi osebi sami. V Izaijevih besedah je strnjeno vse Jezusovo javno delovanje: »Ubogim je oznanil blagovest odrešenja, jetnikom prostost, potrtim veselje.« Jezusov »danes« povzroči, da iz skritosti mladih let stopi pred vse poznane v nezaslišano svobodo, naravnost v vlogi Mesija. Poslušalci so to sprejeli z ogorčenjem. Njegova ponižnost in popolna poslušnost Očetovi volji označuje njegovo notranje prepričanje in kaže na njegovo edinstvenost: njegovo poslanstvo je uresničenje Božje obljube, njegovo poslanstvo je poslanstvo božjega služabnika o katerem govori Izaija.
Za nas je »danes« čisto nekaj drugega kot za starozavezno ljudstvo. Mi smo eno telo, ki smo povezani v Kristusov danes. Judje so bili poedinci znotraj naroda, mi smo drug za drugega udje znotraj Kristusovega telesa. Vsak od nas ima osebno nenadomestljivo nalogo, toda ne zase, marveč za življenjsko celoto. Ker smo vsi pili enega Duha, more vsakdo, ki ima Duha tudi zunaj samega sebe živeti v ljubezni do drugega in v drugem. To je »danes«, ki sledi iz Kristusovega prekipevajočega »danes«.
Tone Kompare, župnik