3. postna nedelja – pridiga
Kaj je pravo bogoslužje in kakšna je prava božja hiša?
Kako naj si predstavljamo blagega, ljubečega in čutečega Jezusa z bičem v roki, ko izganja trgovce? Jezus je blag in miroljuben, tukaj pa tako neizprosen in dosleden. Kako naj si razložimo to njegovo ravnanje? Pravi odgovor je samo LJUBEZEN. Sveti Avguštin je izrekel zelo pomemben a hkrati zelo nevaren stavek: »Ljubi in delaj, kar hočeš!«
Če ste že bili na gori Sinaj, kjer je Mojzes dobil deset vodil, v katerih je zajeta človekova vest, ste na nekaterih nevarnih predelih opazili zaščitne ograje, da ne bi kdo zašel in doživel nesrečo in zgrmel v prepad. Tak je namen zapovedi. Zapovedi so dokaz dolgotrajnega zgodovinskega razvoja in izraz človeškega globokega hrepenenja po Bogu in hkrati sodba Svetega Boga nad našim nesvetim početjem. Zapovedi niso nevšečne prepovedi, ki človeku ne privoščijo sreče. Nasprotno. Zapovedi so izraz velike ljubezni in skrbi, da bi bil človek srečen.
Samo ljubezen lahko opraviči in pojasni Jezusovo ravnanje v templju. Kaj se je tam dogajalo? Če so ljudje živali kupili zunaj templja, so jih tempeljski izvedenci razglasili za nevredne, zato jih je bilo treba kupiti znotraj tempeljskega prostora, kar pa je pomenilo trojno ceno. Jezus se je odzval na krivice, ki so jih zagrešili proti preprostim in revnim in proti temu, da je treba plačati božjo naklonjenost.
Kateri je pravi tempelj in katero je pravo bogoslužje? Že Jeremija je Judom oznanjal, da zaman prihajajo molit v tempelj, če ni njihovo življenje najprej v skladu s pravičnostjo in spolnjevanjem postave. Dvor poganov je enako svet kakor dvor Judov. S tem je očiščenje templja dobilo vesoljno razsežnost. Jezus poveže tempelj in svoje telo. To so Izraelci tako dobro razumeli, da so mu kasneje to dvakrat očitali:
- Dve priči na velikem zboru: »Ta je dejal, tempelj…..«
- Stoječi pod križem: »Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postavljaš, reši samega sebe…..«
Porušeni in znova zgrajeni tempelj je edino znamenje, ki ga daje Bog. To je Jezusova smrt in vstajenje. Za ljudi je to nespamet in slabotnost, je pohujšanje, za tiste, ki verujejo, pa je Božja moč in Božja modrost. Kar je nespametno pri Bogu, je modrejše od ljudi in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi. Zato pravi Pavel v drugem berilu da bo odslej njegovo oznanjevanje le Križani Jezus. Jezus je namreč pravi tempelj v katerem se odvija pravo bogoslužje.
Tone Kompare, župnik