30. NEDELJA MED LETOM – MISIJONSKA- berilo, evangelij, pridiga, mladinsko petje_audio
Mr 10,46-52
Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedél ob poti. In ko je slišal, da je to Jezus Nazaréčan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« Odvrgel je svoj plašč, skôčil pokonci in pohítel k Jezusu. Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.
PRIDIGA:
»Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena.«
Slepi Bartimaj je človek, ki ne zapravi priložnosti. V trenutku je zaznal, da je Jezusova bližina njegova življenjska priložnost. Kolikokrat pridemo v okoliščine, ki so nam po Božji ljubezni podarjene, mi pa pogosto takih milostnih trenutkov ne opazimo ali jih ne izkoristimo v svoje dobro. Škof Avguštin je v tem oziru zapisal zanimivo misel: »Timeo Dominum transeuntem.« /Bojim se, da nebi opazil Jezusa, ko gre mimo./
Dva poudarka opazimo pri slepem Bartimaju:
1. Okoli stoječi so ga grajali, naj umolkne, ko je vpil: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!« Imamo predsodke, da vere ne bi izražali in razglašali. Naj ostane izključno nekaj zasebnega. Če bi misijonarji v misijonih tako razmišljali, bi doma namesto tega trgali grozdje.
– Soseda gre vpisat otroka v veroučno šolo. Prijateljica to ve in se ne odloči, da bi vpisala tudi svojega otroka.
– Duhovnik pride v bolniško sobo spovedat in obhajat župljana, sosed ne zazna Jezusove bližine in ne prosi duhovnika, da bi se ustavil tudi pri njem.
– V pisarni v službi se pogovarjajo o pogrebih. Verni mož, član ŽPS ne pove jasno svojega stališča do tega, ker mu je nerodno – njegov pogled je drugačen od drugih. Zamudil je enkratno priložnost za oznanilo.
2. Bartimaj skoči pokonci in odvrže plašč. Za seboj zapusti vse, kakor tisti, ki je gotov, da začenja novo življenje. Čudež govori o dveh slepotah: o slepoti oči in slepoti srca. Druga je hujša in težje ozdravljiva. Bartimaj ni slep. Je le človek, ki ne vidi. S srcem vidi bolje kot mnogi okoli njega. Prav notranji pogled mu pomaga, da zopet spregleda in vidi stvari okoli sebe.
– Gospa, ki živi v Sloveniji in je prišla iz zelo oddaljene države, je prekinila stik s svojo matično televizijo, ko je opazila, da po vsem svetu ponavljajo iste fraze po celem svetu enako in poneumljajo ljudi.
– Upokojenec raje kupuje na tržnici, ko ugotovi, kako velika razlika je v kvaliteti domače hrane ali uvožene iz daljnih krajev.
– Mlad mož preneha hoditi vsako jutro na kavo s prijatelji, ko ugotovi, da so njihovi pogovori večinoma plehki in vsakdanji, brez teže in prave življenjske vsebine.
Zahteva dveh bratov iz evangelija prejšnje nedelje po častnih mestih je v pravem nasprotju s preprostostjo slepčeve želje. Slepi Bartimaj je bolje spregledal Jezusovo poslanstvo kot onadva. Vera je vedno pogoj za to, da Jezus naredi čudež in je hkrati tudi vsebina njegovega oznanjevanja. Pomeni sprejemanje Jezusove zdravilne moči in zaupanje v Božjo moč, ki deluje v in po Jezusu.
Tone Kompare, župnik
