34. NEDELJA MED LETOM – Kristusa Kralja vesoljstva – krst, berilo, evangelij, pridiga, mladinsko petje_audio
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 18,33-37)
Tisti čas je Jezus med svojim poučevanjem govóril množicam: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
PRIDIGA:
Zakaj v letu evangelijev po Marku na praznik Kristusa Kralja beremo odlomek evangelija po Janezu? Četrti evangelij daje sodnemu postopku Jezusa pred Pilatom precej večji pomen kot ostali evangelisti.
Zakaj je zapis o sojenju tako pomemben? Ta proces se ponavlja vsak dan, ko mi obtožujemo, sodimo in obsojamo drug drugega. Ko sodimo druge, sodimo sebe. Sprašujemo se, kako se je počutil Pilat po smrti, ko je stopil pred Jezusa, ki ga je na zemlji sodil in obsodil. Kako so se počutili Judje, ko so stali nagi pred njim?
Kakšne so naše obtožbe? Brani cesarju dajati davke. Zakaj se ne da cepiti? Hujska narod. Zakaj se ne drži navodil? Pravi, da je Mesija. Je svojeglav.
Z obsojanjem povzročamo smrt, čeprav poznamo peto zapoved ne ubijaj. Ubijamo z besedo, ubijamo vero v zaupanje v Boga, ubijamo pogum drugega, ubijamo dobre ideje in misli, ubijamo človekovo pravico ravnanje po vesti.
Pravimo sicer, da božje kraljestvo ni od tega sveta. Pravimo, da to kraljestvo ne potrebuje nobene zunanje moči in politične podpore. V resnici pa bolj sledimo vsemu, kar naroča zemeljsko kraljestvo. Čeprav so njegova navodila in odločitve pogosto napačne, si med seboj nasprotujejo in čeprav nihče ne more pojasniti, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bili učinkoviti. Mnoge zahteve so se že izkazale za neresnične in nepreverjene, med seboj nasprotujoče.
Jezus pa popolnoma obvladuje položaj. Je čisto miren. On vodi sodni postopek, ne Pilat. Jezus jasno pove, kaj je smisel njegovega prihoda na svet. Jezusova naloga je, da pričuje o resnici. Sam je resnica, ker se po njem Bog popolnoma razodeva. S svojim oznanjevanjem in s svojim delovanjem odkriva Boga. Resnica je, da Bog človeka ljubi. To človeka vodi v občestvo z Bogom, v čemer je polnost resničnega življenja. Jezus se želi vrniti k Očetu, da pridruži svoje učence poveličanemu stanju. Oče človeka ne bi ustvaril, če ne bi imel zanj rešitve. Ne bi dovolil epidemije, če ne bi želel preveriti, kakšno je resnično pravo zaupanje ljudi in kakšna je njihova vera. Tudi Jezus je šele v svojem trpljenju povedal, kdo je. Da je izvor in cilj sveta, njegov začetek in konec. Neizogibni nesporazumi zdaj ničesar več ne pokvarijo. Pilat ne bo doumel bistva njegove trditve, Judje ga bodo zavrnili. Toda kljub vsemu je križ dokaz za resnico, da Oče tako ljubi stvarstvo, da to dopusti. Jezus pa se vrača v dostojanstvo, ki ga je imel od nekdaj.
Ko človek to dojame, naredi kakovosten preskok v veri. Z veseljem sprejme Kristusa v svoje življenje ne le kot brata in prijatelja, ampak tudi kot osebnega Kralja, Gospoda in Odrešenika. In pri vsem zemeljskem pehanju je to najpomembnejše.
Tone Kompare, župnik
