4. ADVENTNA NEDELJA
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 1,18-24)
Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.
PRIDIGA:
/ Iz 7,10-14 /
Prerok obljublja kralju uničenje sovražnikov. Kralj Ahaz preroku ne verjame. Kupi si pomoč pri asirskem kralju in postane vazal. Ahaz je zaslepljen in trdovraten pred prerokovim napovedovanjem. Ni se hotel povezati s Sirijo in Izraelom v boju proti Asiriji. Prerok mu je ponujal Božjo pomoč pod pogojem, da prekine skrivna pogajanja z Asirci. To bi prineslo težke posledice verskemu življenju. V tem bi bila tudi nezvestoba Bogu. Izaija v dokaz pravilnosti napovedi ponuja znamenje. Brezbožni Ahaz tem obljubam ne verjame. Hotel je dokazati, da se drži postave in vsega Božjega: »Ne skušaj Gospoda svojega Boga.« Pod to krinko je bil prezir vsega Božjega. Izaija vzkipi. V tej jezi je napoved, da bo Bog sam izbral znamenje s povsem drugim pomenom. Otrok, ki se bo rodil, ne bo imel očeta. Mati mu bo dala ime Emanuel, Bog z nami. Prišel bo po opustošenju in obubožanju dežele in bo dokončno ločil dobro od zla. Še preden bo otrok prišel k pameti, bo opustošena tista dežela, ki grozi judovemu kraljestvu z uničenjem, z asirskim kraljem pa bodo prišle tudi težave in nadloge. Prerok je imel videnje za mladega Ezekija, hkrati pa tudi uresničitev prerokbe v Kristusu, ker je izrekel upanje, ki ga je Kristus uresničil. Poslušnost vere je človekova največja zmaga. Ta del prerokbe je postal jasen šele, ko se je pojavil neznaten dogodek v Nazaretu. Šele evangelisti so našli pravo povezavo.
/ Rim 1,1-7 /
Pavel te cerkvene občine ne pozna, zato se na začetku temeljito predstavi. Sebe označi kar s tremi službami ali poklici: služabnik Jezusa Kristusa, poklican za apostola, odbran za oznanjevanje Božjega evangelija. Bog je odbral Pavla, da bi poganom in Judom ponesel evangelij o Jezusu Kristusu, ki so ga napovedovali preroki.
Pavel nato vstavi v pismo veroizpoved. Od Vstalega Jezusa je prejel milost apostolskega poklica. To je zanj poseben dar Božje milosti. To milost je dobil, da bi vse narode pripeljal k poslušnosti vere. Vera kot odgovor evangeliju veže vsega človeka. Vera je pokorščina, s katero se človek prostovoljno podvrže Bogu, ki se mu odkriva kot pravičen, resnicoljuben in ki s tem prenavlja človeka in pomaga, da se pokorava njegovi volji. Vera je dejanje, s katerim se človek izroči Bogu. Je odgovor na veselo oznanilo zveličanja, ki ga sporočajo oznanjevalci. Značilni predmet vere je skrivnost Jezusa Kristusa, ki ga je Bog napravil za Gospoda in Odrešenika vseh ljudi. Vera je pristanek razuma na evangelij in obenem poslušnost človeka Bogu v pokorščini. K tej poslušnosti vere mora pripeljati vse narode, tudi Rimljane, ki jih je Bog poklical.
/ Mt 1,18-24 /
Marija je vrata, skozi katera hoče Bog vstopiti v ta svet. Vsak človek je taka vrata. Marija je tudi posoda molka. Ne želi, da prekine brez besedno dogajanje med njo in Svetim Duhom. Jožef to opazi. Tudi drugi. Govorjenje o njej je veliko. To je neizogibno. On pa noče ničesar napraviti, da bi govorjenje umolknilo. V otroku bodo ljudje videli Jožefovega otroka. Toda čutili bodo, da s tem otrokom nekaj ni v redu. Bog ima čas. Čez desetletja bodo evangeliji osvetlili to skrivnost. Jožef je globoko vznemirjen. Kako bi mogel priti na misel, da v njegovi nevesti prihaja sam Bog? Z Marijinim molkom se ujema njegov načrt, da jo molče odslovi. Toda Bog ga je razsvetlil in mu namignil, naj Marijo vzame k sebi. Bog ima čas. Poslušnost vere je bila Jožefova zmaga.
Tone Kompare, župnik