5. velikonočna nedelja – pridiga
Jn 15, 1-8
Študentka brucka se je vpisala na fakulteto, za katero je čez čas ugotovila, da je bil popoln strel v napačno smer. Z vlakom se je vozila na fakulteto, nobene svetle točke ni videla pred seboj. Čakala je na nič. Ni vedela, kam naj gre. Spraševala se je, ali je sploh še smiselno, da kam gre. Pred Božičem se je na pobudo prijateljice odločila, da bo šla k spovedi. Od dogodka se ne spominja ničesar drugega kot: Smrti ni, nebesa so. Bila je pretresena in presunjena. Doma je vzela Sveto pismo in brskala po njem. V dno duše je razumela kristjane, ki so bili pripravljeni v hipu umreti za Jezusa. Odslej je dolgočasna predavalnica postala razburljiva dogodivščina, svet pa je postal pustolovščina.
Vinska trta je podoba Izraelskega ljudstva. Vinska trta je Božja ljubezen do izvoljenega ljudstva. Bog je zasadil vinsko trto in jo zavaroval, da bi prinašala sadove pravičnosti in svetosti. Jezus je prava vinska trta. Oče je vinogradnik. Kaj naredi vinogradnik vsako leto? Odstrani tiste mladike, ki niso rodovitne. Med rodovitnimi odstrani slabše, da bodo boljše dobile vso potrebno hrano. Tako je tudi v gozdu, v sadovnjaku, na vrtu.
Mi omahujoči ljudje se moremo vprašati, kje sem zakoreninjen? Čudovito je jamstvo, da po svojem rojstvu nismo izpostavljenci, ki nimajo druge opore kakor svoj vprašljivi osebek. Tudi nismo zgolj »stvari« nedoumljivega Stvarnika, ki nam pač hoče vselej dajati in tudi ohranjati bivanje – dokler mu bo všeč. Današnji odlomek evangelija, nam daje jamstvo, da smo povezani z Izvirom, ki nam daje moči in podarja rodovitnost, in iz tega Izvira moremo živeti smiselno in koristno bivanje.
Toda potrditev je več kakor jamstvo. To diha iz celotnega evangelija. Na podlagi zagotovila je tudi nujna zahteva, da v tem izvoru ostanemo: »Ostanite v meni, potem bom jaz ostal v vas.« Ta zahteva je tako silovito nujna, da je za njo skoraj grožnja: »Kdor ne ostane, se posuši, je odrezan, vržen v ogenj in zgori.« Bog Oče je zaskrbljen za povezanost Sina s svojimi vejami ali udi. Ta edinost je osrednji dogodek sveta in zgodovine. Ta edinost je tako tesna, da ne trpi nobenega polovičarstva: ali je mladika na trti ali pa je od nje ločena. To si moramo vzeti k srcu: »Brez mene ne morete ničesar iz sebe doseči.«
Kakor je mladika deležna življenja trte, s katero je zraščena, tako je kristjan, ki se oklene Kristusa, deležen resničnega Božjega življenja. Kristjana pa to zavezuje, da živi in dela v skladu z resnicami, ki so nam razodete.
Apostol Pavel je to dobro razumel. Poglejte, kako je postal rodoviten potem, ko je spoznal, da ni povezan s trto. Tudi groženj s smrtjo se ni ustrašil. Bratje so ga za nekaj let odpeljali iz sovražnega okolja, da so ga zavarovali. Kakšna škoda bi bila, če bi ne opravil svojega poslanstva.
Apostol Janez govori o bogati rodovitnosti, ko poudarja, da mora biti ljubezen potrjena z določenimi dejanji in da mora biti Jezusova, ki je dal življenje za nas.
Vsak od nas je povabljen, da bi bil uspešen kot omenjena študentka, če bo močno povezan z Jezusom.
Tone Kompare, župnik