8. KRUH – mašna znamenja
/ Predstavitev svetih znamenj pred sv. mašo ob 10.00 uri / Arif Sulejmanović /
Ob besedi kruh se marsikdo spominja, kako posebna je bila nekoč domača peka, spremljana s hvaležnostjo za ta Božji dar žita, moke in na koncu dišečega kruha, pokrižanega in blagoslovljenega. Kruh nam daje življenje tako v fizičnem kot duhovnem pomenu. V Svetem pismu je samo v novi zavezi tako ali drugače omenjen več kot 50 krat.
Jezus o sebi pravi: »Jaz sem kruh življenja«. Ko vidi lačno množico se mu ta zasmili in jo s pomnožitvijo hlebca kruha nasiti. Pri zadnji večerji razlomi kruh z besedami:« Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas.«
To dejanje brezmejne Jezusove ljubezni se na skrivnosten način ponavlja pri evharističnem bogoslužju, ko duhovnik kruh, belo hostijo, posveti in ta se spremeni v mistično resnično Kristusovo telo. Imenujejo ga različno. Je evharistija, obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament… Pripravljeni za obhajilo, hostijo zaužijemo svetemu trenutku primerno pred duhovnikom, oziroma temu, ki nas obhaja in ne mimogrede med hojo.
Tisti majhen delček Božjega kruha nosi v sebi celotnega Jezusa in na skrivnosten način Življenje… Spreminja nas vase in nas pobožanstvi. Tako tudi mi lahko postanemu kruh za nekoga drugega, saj so ljudje, ki so nam blizu ali daleč, žejni ljubezni, topline, nežnosti, tolažbe, veselja in upanja.
Včasih nas Skušnjavec hoče odvrniti od obhajila in v nas se pojavi misel: »Nisem vreden, da bi prejel Jezusa vase…«, vendar Svete hostije ne prejmemo, ker bi bili tako dobri in popolni, ampak, ker v svoji človeški naravi to nismo. Potrebujemo Božjo pomoč, da bi bili bolj takšni, kot se nas je Stvarnik v svoji neizmerni ljubezni zamislil. Bolj Sveti, bolj otroci enega edinega Nebeškega Očeta in zato bolj bratje in sestre med seboj, bolj eno!
Gospod hvala ti za ta kruh, za evharistijo, ki hrani naše duše in nas vodi v Življenje s teboj.
