Ali je lahko bolezen, nesreča, trpljenje, smrt … DAR?
Prednost starosti je v modrosti. Tudi tu prepoznavamo vsebino ruskih starcev. Po upokojitvi ali izročitvi podjetja mnoge zadene kap, ko pride čas počitka. Tudi v zakonu uživajo le tisti, ki so ustvarili globoko notranjo povezanost. Izguba socialnega jaza pokaže praznino prihodnosti. Vprašanje o smislu življenja se spremeni v vprašanje o smislu smrti. S podaljševanjem življenja in dvigom ustvarjalnosti se je ravno vprašanje smrti in samega smisla v zadnjih desetletjih močno stopnjevalo.
Človek je edino živo bitje, ki se smrti zaveda in jo predvideva. Zato je prava modrost starega človeka v tem, da zna smrt vključiti v svoj življenjski in delovni načrt kot končni vrh svojega življenja in dela. Šele, ko preda štafetno zastavico drugemu rodu, je doživel svoj resnični klimaks, krivulja njegovega življenja pa njegov akme. Žival le »sluti« smrt, a ne ve zanjo.
Kdor se drži moje besede, nikoli ne bo videl smrti (Jn8,51).
Kdor ne ljubi, živi v smrti (1Jn3,14b).
Smrti ne bo več (Raz21,4).
V tistih dneh bodo ljudje iskali smrt, smrt pa bo bežala od njih (Raz9,6).
Ko smo se s pevci po nekem pogrebu vračali nazaj po pokopališču, sem enega od njih vprašal: Kdaj boš pa ti na vrsti? Ne boste verjeli. Vsi so bili nekaj časa tiho. Nihče ni nič komentiral. Opazil sem, da nas to vprašanje, ko ga poosebimo, vedno resno nagovori.
Smrt je lahko velika dobrina, čeprav je po drugi strani človekov največji sovražnik. Včasih prekine neznosno trpljenje in stisko, včasih pa ljubeče in srečne odnose. Vernim je tu veliko lažje, ker verujemo, da je smrt že premagana. »Gospod življenja je umrl, kraljuje živ«, pojemo v velikonočni pesmi Slednica. Če verujemo, da iz večnosti prihajamo in se v večnost spet vračamo, nam to lahko pomaga h kvaliteti življenja. Vemo, da bo na koncu obračun tega, kako smo uspeli opraviti svojo nalogo, ali kako smo ljubili. Skrbi nas najbrž le to, če bomo ob odhodu na srečanje z Resnico pripravljeni. Če gojimo zavest, da se bomo srečali z najbolj lepim, usmiljenim in razumevajočim bitjem, gremo lažje naprej v smeri tistega trenutka, ko nam bo nekaj sicer zares vzeto, a hkrati tudi vse dano. Iz skrivnosti smo prišli in v skrivnost se bomo vrnili. Vmes pa opravljamo vsak svojo nalogo. Pri tej nalogi nam pomagajo tudi bolečina, bolezen, trpljenje, nesreča in končno smrt.
Za zaključek še zgodba, ki jo je neki misijonar povedal kralju, ko je prosil, če sme v njegovem kraljestvu oznaniti krščansko vero. Kralju in spremljevalcem je povedal zgodbo o ptiču, ki je priletel v veliko dvorano polno gostov, ki so se gostili, veselili in zabavali. Vsi so postali pozorni na ptiča, ki je nekajkrat preletel dvorano, nato pa nenadoma izginil skozi okno v temo.
Misijonar je rekel: »Ta ptič je podoba našega življenja. Od kod je ptič priletel, zakaj je nekaj časa ostal in letal po dvorani in kam je odletel, o tem bi rad govoril v svojem oznanilu.« Kralj je odgovoril: »Če nam boš to razložil, te bomo radi poslušali.«