Ali so lahko bolezen, nesreča, smrt … dar?

1. Sveto Pismo: Mt22,34-40

2. Moja skrivnost življenja

Iz večnosti sem bil poklican. V maternici je nastala »zgoščenka« mojega življenja. Moje otroštvo in rojstni kraj z mamo in očetom so me zaznamovali s prvimi izkušnjami. V letih izobraževanja so me oblikovali vzgojitelji. Delovni prostor mi je omogočil izkušnje, samozavest in pogum. Danes gledam nazaj  in upam v prihodnost.

Tudi bolezen je oplazila moje življenje. Beseda bolezen prihaja iz bolečine, bol. Prvi odziv na bolečino je pogosto odklonilen. Bolezen lahko zastre pogled na življenje, lahko pa z njo pride dar hvaležnosti za vsako uro, dan, ki je podarjen. V četrtem razredu sem imela angino. Obiskali so me sošolci in mi prinesli kaki. Ta sadež je postal moj najljubši sadež, zaznamoval je moje življenje. Bolezen lahko odpre oči in človeka obogati, saj lažje razume tistega, ki v bolezni potrebuje sočloveka.

Najpogostejša bolezen današnjega časa je depresija – tudi med mladimi. Kako jo zdravijo, vemo. Zaradi velikih razlik v svetu, se pojavljajo bolezni nezdravega življenja, ki vodijo k debelosti in srčnim ter drugim težavam. V stresnem načinu življenja se znajde skoraj vsak človek.

Greh povzroča nered, le ta pa vpliva na fizično in duhovno telo. Jezus nam je bil v vsem enak, razen v grehu. Ali je bil Jezus kdaj bolan? Svetost njegove matere je poglavitno vplivala na njegovo svetost in imunost pred grehom.

Ozdravljal je vsakovrstne bolezni (zakaj?) Mt4,23.

Nadel si je naše bolezni. Mt8,17

Ta bolezen ni za smrt ampak v božjo slavo. Lk11,4

Vsaka bolezen je dokaz človekove končnosti in omejenosti. Človek lahko z načinom življenja veliko prispeva, da ne bo prišlo do nesreče in da ne bo predčasno umrl. Odnos do smrti spremenimo, ko jo doživimo v ožjem sorodstvu. V prvi polovici življenja človek veliko moči terja od življenja, v drugi polovici je bistveno upanje, da ga življenje ne zapusti. Statistika neusmiljeno kaže, da je z leti tudi  več bolezni, ki povzročajo smrt. Ob pogrebu svojcev se tudi najbolj postavnim zgodi, da vrednote zaslužiti, uspeti, imeti zamenjajo za vrednote smisla in namena življenja. Ko smo neposredno prizadeti v nesreči sorodnikov, vrstnikov, kolegov, prijateljev, smo pripravljeni spremeniti svoje vedenje, mišljenje.

Kruto resničnost nam sporočajo tudi statistični podatki, ki sporočajo, da je bolezni, ki povzročajo smrt dosti več po 45 letu. Ali naša družba pripravlja mlade za življenje po smislu in namenu življenja? Ali je glavna družbena skrb, pridno delati, dobro zaslužiti, varčevati, biti pošten, imeti prijatelje, priti na položaj? Življenjske krize se začno navadno v letih, ko ima človek  – »dni svojih lepšo polovico« po Prešernu ali po Abrahamu Maslowu »vrhunska doživetja«, ali po Goetheju »najvišji trenutek« – že za sabo. Ko začne življenjska krivulja padati, začne človek delati prve resne obračune. Pri tem doživlja velika razočaranja, tudi število samomorov se takrat poveča. V starosti žanjemo, kar smo v mladosti sejali. Ali  »Kakor si postelješ, tako spiš«.

Se nadaljuje