BINKOŠTI – PRAZNIK SVETEGA DUHA, DAN DRUŽIN                                                 

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 14,15-16.23-26)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj. Če me kdo ljubi, se bo dŕžal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. To vam povem, dokler sem še med vami. Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.«


PRIDIGA:

/ Apd 2,1-11 /
Binkoštni dan je bil spomin na Sinajsko zavezo. Na prazniku so se zbrale množice iz številnih dežel. Med seboj so se razumeli. Pisatelj ima v mislih jezikovno enotnost, ki se je razbila ob babilonskem stolpu. Narodi, ki jih našteva pomenijo ves tedanji vesoljni svet. Čas po vstajenju, čas do Binkošti je odmerjen čas za utrditev avtoritete prvih prič. Sveti Duh je podarjen zato, da bi mogli Jezusov nauk , njegovo življenje, razumeti v vsej njegovi pravi globini. Zunanji pojavi imajo tudi notranji pomen. Veter kaže na svobodo Sv. Duha. Njegov vihar  zbere skupaj množico njegovih poslušalcev. Njegov ogenj z jeziki pomeni, da bo naredil učence ognjevite, da bi mogli vneti srca njegovih poslušalcev, da bi vsi razumeli njegovo oznanilo, ki naj jih zadene naravnost v srce.

/ 1 Kor 12,3b-7.12-13 /
Sveti Duh podarja različne darove, karizme. Karizma je trajni ali prehodni milostni dar Svetega Duha za opravljanje določene službe. Vsaka karizma ima velik pomen za Cerkev. Kristjan z njo prispeva k graditvi in prenavljanju Cerkve. Pavel Korinčane opozarja, da je samo en vir duhovnih darov: enotnost v Svetem Duhu in v zakramentalnem delovanju. To pomenita krst in evharistija, ki kristjana vcepita v enotnost Cerkve. Cerkev nastane, ko udje prejmejo Svetega Duha, ki jih druži v eno telo. Kristusovo telo in Sveti Duha sta med seboj odvisna, kot sta odvisna telo in duša. Postati moramo Božji sinovi kakor se je Božji Sin utelesil. On v nas potem kliče: Aba, Oče!

Jezus je Gospod (veroizpoved). Sveti Duh deluje v srcu in v vesti. Zaradi napačnega razumevanja darov in zaradi tekmovanja s karizmami je Pavel opozoril na edinost v različnosti in različnost v edinosti.

/ Jn 20,19-23 /
Apostoli so bili na Binkošti pri birmi. Botrov niso imeli. Ali so bili zato prestrašeni in za zaklenjenimi vrati? Spominjali so se Gospodovih besed: »Pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu.«

Ko Vstali vstopi skozi zaklenjena vrata pokaže, da je njegovo telo zdaj drugačno. S pozdravom mir vam bodi je povezal pozdrav pri zadnji večerji. Mir pomeni blagoslov, počitek, resnica, luč, bogastvo in življenje. Pokazal jim je roke, zato so se učenci razveselili. Zdaj so razumeli, kar jim je povedal pri zadnji večerji, da se bo njihova žalost spremenila v veselje. Po ponovnem pozdravu sledi podelitev. Dihnil je vanje (stvarjenje človeka – 1 Mz 2,7). Gre za novo stvarjenje in resnično vstajenje. Duh bo zveličavna moč, ki jo bodo učenci razodevali v povezavi z Gospodom.

Prejmite Svetega Duha! Podarja troedino ljubezen. Poglablja vse, kar je Jezus posredoval s svojim življenjem in učenjem o Bogu. V tem smo vzvišena duhovna bitja. Mi ga kličemo: Pridi! In On v nas kliče: Aba, Oče!«

 
Tone Kompare, župnik

Več prispevkov >>