BOŽIČ
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,1-14)
Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To je bilo prvo popisovanje, in sicer v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galilìje, iz mesta Názareta, v Judêjo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Bêtlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
PRIDIGA:
Zanimivo bi bilo vedeti v tem trenutku, kaj od mene pričakujete? Tega ne morem vedeti, to lahko samo slutim ali o tem ugibam. Še pomembneje pa je, kaj Vi resnično potrebujete. Kaj potrebujete nocoj in danes za božični praznik in kaj končno potrebujete za dober zaključek svojega življenja. O tem sem razmišljal in prišel do sklepa, da Vam bom nocoj podaril kakšno spodbudo, ki naj obogati Vaše življenje in Vam nudi pomoč za sklep, da boste začutili Božič v vsej njegovi resničnosti. To, kar bom Vam povedal, bom govoril tudi samemu sebi.
Človek potrebuje precej časa, da začne razumevati krščanstvo, krščanske simbole, krščanske dogodke in vsebino sporočila življenja Jezusa Kristusa. Nepoznavanje ali nezanimanje za vsebino in simboliko verskih znamenj je za vsakega človeka velika škoda. Ker mi o tem ni bilo potrebno napisati članka s to vsebino za Župnijski list, sem pristal na odločitvi, da o tem spregovorim za Božič. Nekajkrat smo za sveti večer v jaslice prinesli hleb kruha. Za to smo se odločili tudi nocoj. Želeli smo povedati, kaj jaslice pravzaprav predstavljajo.
Najprej so jaslice najpreprostejše stanovanje in skromna postelja, ki človeku, ki jih gleda, prebudi misel, kako sem lahko srečen, da bivam v toplem, stanovanju, da imam mehko ležišče, na katerem se vsak dan dostojno odpočijem. Takih pogojev za življenje nimajo vsi ljudje. Že to samo bi bilo lahko dovolj za hvaležno in zadovoljno življenje. Jaslice nam to sporočajo.
Jaslice tudi kažejo na ljudi okrog nas. Ne le Marija in Jožef, mati in oče, kravica in osliček, tudi pastirji, naši otroci, trije kralji, vsi prijatelji in drugi obiskovalci so nam lahko spodbuda za vse trenutke in dogodke našega življenja. Ni nam potrebno bežati na tuje. Tukaj smo varni. Živimo v lepi deželi. Okolje v našem življenju je dovolj lepo, da nam pomanjkljivosti ne smejo zagreniti življenja. Jaslice nam tudi to sporočajo.
Kruh v jaslicah nam sporoča to, kar je Jezus rekel trideset let pozneje: »Jaz sem kruh življenja.« Res imamo preveč hrane. Celo izbirčni smo. Iščemo in kupujemo stvari, ki nas ne zadovoljijo in ne nasitijo, pa vendar so blagovni centri vsak dan bolj polni. Bolj in več ko kupujemo, še več potrebujemo. Ta hrana nasiti samo dnevno in še to ne vse. Revni in bolni bi bili prevarani, če bi bila v tem porabniškem svetu to človekova sreča. Zakaj moramo toliko kupovati? Zakaj ne iščemo tiste hrane, ki jo je Jezus ponudil v jaslicah za vse – za bogate in revne, za zdrave in bolne, za mlade in stare….To je sporočilo jaslic.
Jaslice so tudi božji hram, kjer se pri vsaki maši rodi Jezus. Podari nam zastonj vse božanske darove, ki niso hrana za smrt, pač pa hrana večnega življenja. Bolj ko se krepi možnost, da se varamo z nakupi, bolj bi se morala krepiti želja po hrani, ki zares nasiti in da človeku upanje in življenje. Da so bo to spremenilo, da bo slovenski narod spregledal, da je za ljubezen potrebna vera, konkretna vera, vera ki ni tradicionalna in za okras, pač pa vera, ki vse gradi na podobi jaslic. Jaslice nam to sporočajo.
In zdaj k bistvu: kam naj vsako nedeljo ali med tednom hitimo? Kje bomo našli pravo hrano, kje prijatelje in moč za življenje? Kje Jezusa v jaslicah? Tam, kamor so hiteli angeli, pastirji, trije modri in celo vse živali s paše. Kje je skrita naša sreča, naš uspeh in naše zadovoljstvo? V sporočilu jaslic. Zato pa je potrebna odločitev. Zato pravzaprav praznujemo Božič. Zato naj se ne ustavimo ob tem le za te praznike, ampak imejmo v maši Božič med nami vse leto – v vsakem nedeljskem bogoslužju. Zato je Božič v vsaki maši. To je največje sporočilo jaslic. In končno: po vsem tem razmišljanju pridemo do spoznanja – jaslice so moje srce. V teh jaslicah naj bo skromnost, ljudje s katerimi živimo in vsi ljudje, naše srce – ljubezen naj bo kruh za druge, naše srce naj bo božji hram. Torej: kdo si upa biti jaslice?
Tone Kompare, župnik
