Hrana – božja mana
/ Meta Potočnik /
Hrana je božji dar. Na to družba blaginje zlahka pozablja. V zahodni civilizaciji se propagira užitkarstvo na vseh ravneh, tudi pri hrani. Istočasno se veliko govori o zdravi prehrani, vse manj pa o spoštovanju hrane.
Svet je Bog ustvaril tako, da so vsa ustvarjena bitja dobila v naravi vse potrebno za preživetje, kar je lepo opisano v Genezi. V Svetem pismu na več mestih beremo, kako Bog skrbi za hrano ljudem. Izraelcem na begu iz Egipta naroči , da spečejo nekvašen, to je nepokvarljiv kruh; v puščavi jim da mano in vodo. Tudi v Novi zavezi je hrana omenjena pogosto. Krajevno ime Betlehem, kjer je bil rojen Jezus, pomeni »Hiša kruha«. Jezusovo delovanje se prične s spremenjenjem vode v vino.
Danes vedno manj hrane dobimo neposredno od narave, odvisni smo od intenzivnega kmetijstva in industrijske predelave. Po eni strani je to dobro, po drugi strani pa je vprašanje, koliko imamo na jedilnikih še žive hrane, kakršno bi pravzaprav morali uživati. Živa hrana ima v sebi energijo zemlje, neba in človeka, ki zemljo obdeluje, živali in rastline pa neguje. Sodobna hrana, pridelana in predelana s sodobnimi postopki, z mehanizacijo, umetno svetlobo, s strojno predelavo itd. je vsekakor bolj »prazna«, kot klasično pridelana.
Zato je tudi veliko govora o zdravi prehrani in napisane je veliko strokovne in poljudne literature. Na zdravo hrano vpliva veliko različnih stvari, kot je zdrava pridelava, primerna distribucija hrane, zdrava predelava oziroma priprava hrane, in zdrava sestava in količina obroka. Do tega ne smemo biti ravnodušni, skrbeti moramo za pravilno in zdravo prehranjevanje, saj reklo »Zdrav duh v zdravem telesu« velja že iz časov stare Grčije.
V sodobnem hlepenju po užitkih pa se pozablja na duhovni odnos do hrane. Naše telo in zavest sta povezana. Hrana je dar narave po božji volji, zato smo lahko zanjo hvaležni. Od nekdaj so se ljudstva zahvaljevala za hrano. Do hrane na krožniku je bilo vloženega veliko dela mnogih ljudi in lahko smo spoštljivi do tega. Še posebno, ko nam bližnji to pripravi z ljubeznijo.
Zahvalna molitev pred jedjo je lepa priprava na obed. Tako hrano posvetimo, v sebi pa začutimo hvaležnost in spoštovanje in duhovno se povežemo med seboj in z Bogom. Če tako pristopimo, drugače zaužijemo hrano. Vse to vpliva na to, kako naše telo hrano sprejme. Pomembo je tudi, da je hrana okusna, da nam zadiši. To pa ni isto, kot iskanje užitka za vsako ceno, brez vsakršnega drugega odnosa do hrane, ki včasih pelje že do spakovanja.
S hrano obeležujemo tudi praznike, še posebno Božič in Veliko noč.
Ko praznujemo praznike, jih počastimo z izbranimi jedmi, ki nas še posebej razveselijo, obenem pa s skrbno pripravo izkazujemo Bogu čast in hvaležnost. Po zahvalni molitvi, nas praznični obed razpoloži in razvedri ter polepša praznik.
Nikoli pa ne smemo pozabiti na Jezusove besede:« Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake božje besede«. To dokazujejo svetniki, ki so lahko živeli samo od ene hostije na dan.
