Marijanska duhovnost
/ Andrej Trost /
Devica Marija ima v katoliški cerkvi posebno mesto. Morda se zdi, da bolj nagovarja žene in otroke, a tudi možje nismo izvzeti. Lahko bi se vprašal: „Kaj imam s teboj, Marija?“, podobno kot Jezus v Kani Galilejski: „Kaj imam s teboj, žena?“ (Jn 2,4). Takrat je na pobudo Marije naredil prvi čudež in razveselil svate. K Mariji se obračamo v prošnjah za varstvo in posredovanje pri Sinu, kot pravi najstarejša molitev Pod tvoje varstvo pribežimo, ki sega v prva stoletja krščanstva.
Marijanska duhovnost je danes globoko zasidrana v krščansko tradicijo. Mariji je posvečenih veliko cerkva in kapelic, mnoge med njimi so duhovna središča in cilji romarjev. V bogoslužnem letu ima največ praznikov in kar dva meseca, maj in oktober, sta posebej posvečena Mariji. Koliko čudovitih pesmi in molitev je napisanih v čast nebeški Devici! V mesecu maju pa imamo ljudsko pobožnost, šmarnice, ki so lepa molitev, kateheza in občestveno življenje.
Kljub vsem možnostim kar težko vstopimo v duhovnost z Marijo. Veliko potujemo po svetu, a ne vidimo potrebe, da bi odšli na romanje. Za bogoslužja in ljudske pobožnosti nam ob vseh dejavnostih zmanjkuje časa. Litanije se nam zdijo preživeta molitev, pa čeprav le zaradi naše nepoučenosti. Ali sploh še vemo, kaj pomenijo posamezne prošnje in vzkliki? Morda smo preveč razumsko usmerjeni in zavračamo znamenja v romarskih krajih. Mene zelo nagovarja odnos papeža do Medžugorja, ki poudarja sadove romarskega središča in se ne ukvarja s presojanjem posameznih dogodkov.
Moja vez z Devico Marijo izhaja iz tradicije, ko sem kot otrok sodeloval pri šmarnicah. V spominu so mi ostale molitve in ljudske pesmi. Kasneje je prišlo obdobje dvoma, stranpoti in iskanje poti osebne vere, v katerem ima Marija pomembno mesto. Na duhovnih vajah sem bil povabljen k opoldanski molitvi angelovega čaščenja. Z ženo obiskujeva pot, ki jo je navdihnila Marija, z otroki pa skupaj odkrivamo lepoto šmarnične pobožnosti. Gospod mi je naklonil izkušnjo občestva, v katerem je živa vera, razlaga in vzpodbuda. Za nas želi le eno – da se spreobrnemo in pridemo v nebeško kraljestvo. Pri tem nam pomaga Mati Cerkev in Mati Marija. Krščanski očetje lahko vzamemo za zgled sv. Jožefa. V svetem pismu o njem ni veliko napisanega, izvemo pa, da je sprejel Marijo in Božji načrt za sveto družino.
V maju imamo čudovito priložnost, da se pri šmarnicah obračamo v prošnjah k Mariji in Jezusu. Marija je kraljica miru, kar v tem času najbolj potrebujemo. Želim, da bi trnovski možje našli tisto pravo modrost, ki bo peljala nas in naše bližnje v večno kraljestvo.