MARIJINO VNEBOVZETJE_berilo, evangelij, pridiga, blagoslov_audio
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,39-56)
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala; kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«
Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.
PRIDIGA:
Danes obhajamo najlepši Marijin praznik: ko je bila Marija z dušo in telesom poveličana (vzeta) v nebesih.
Na predvečer praznika smo poslušali stavek: »Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in jo ohranijo.« (Lk 11,28)
Na sam praznik poslušamo iz Lukovega evangelija Magnifikat (Moja duša poveličuje Gospoda).
Marija ni bila poveličana le z dušo, ampak CELOSTNO, z vsem svojim bitjem, takoj za Kristusom, ki je prvina prihodnjega vstajenja. Ob drugem Kristusovem prihodu pričakujemo tudi našega vstajenja teles (mesa).
Marija je tista, ki je v Božji slavi, pri Bogu in je naša posrednica. Posreduje za nas.
Dve osebi od Svete Trojice sta posrednika: Jezus in Sveti Duh.
Jezus je umrl za nas (je posredoval za nas pri Očetu, da bi nas spravil z Očetom – šel je na križ) in tudi sedaj posreduje za nas, saj »vedno živi, posreduje zanje« (Heb 7,25). Na križu se je torej zgodila največja posredniška molitev.
Tudi Marija je velika posrednica v nebesih z drugimi svetniki. Pa tudi mi smo poklicani, da smo posredniki že tu na zemlji, saj imamo službo splošnega duhovništva – po krstu. Smo poklicani, da posredujemo kot duhovniki. Posredujemo med ljudmi in Bogom, da vstopimo v to razpoko. Poklicani smo, da vstopimo v razpoko: »Iskal sem med njimi človeka, ki bi pozidal zid in stal pred menoj (Bogom) na prelomu (v razpoki) v bran dežele, da je ne uničim.« (Ezk 22,30)
In Marija je tista, ki je vstopila in stoji v tej razpoki, prosi za nas. Jezus posreduje za nas pri Očetu, Marija pa posreduje za nas pri Sinu. Ne govorimo o abstraktnih stvareh, ampak o moči Marijinega posredovanja (priprošnje). Vidimo, koliko je primerov, ko je Marija izprosila milost in pomagala nam, potujoči Cerkvi. Vemo, da je Marijino posredovanje podrejeno Kristusovemu, zato ga ne zasenči, ampak močno osvetli. Marija se nikoli ne preriva pred Jezusa.
Poglejmo konkreten primer. V roki imam knjižico Duhovnik pred vrati pekla župnika Stevena Scheierja. Lahko bi rekli namesto duhovni – Ta in ta pred vrati pekla.
Leta 1985, ko je bil župnik v Kansasu (ZDA) se je odpeljal k prijatelju po nasvet, ki je bil oddaljen 140 km od njega. Na poti domov je prišlo do čelnega trčenja s tovornjakom, vrglo ga je iz avtomobila in na kraju nesreče je izgubil zavest. Imel je velike poškodbe in zdravniki v bolnišnici so bili mnenja, da ne bo preživel prevoza s helikopterjem do najbližje bolnišnice. Ker so bile zlomljene vretence v tilniku, so mu dali le morfij in niso opravljali nobene operacije v začetku. V bolnišnici je ležal od 18. oktobra do 2. decembra. Zvedel je, da so bila na večer njegove nesreče v njegovi župniji odprta vrata cerkve in so ljudje molili za župnika. Ljudje so tisto noč prihajali v cerkev in goreče prosili za njegovo življenje in ozdravljenje.
Zaradi hitrega zdravljenja je bil odpuščen iz bolnišnice že 2. decembra.
Kaj se je dogajalo, ko je bil v komi?
Bil je pred sodnim stolom vsemogočnega Boga in njegovega sina Jezusa Kristusa. Gospod je šel zelo hitro skozi njegovo življenje. Predvsem ga je obtoževal zaradi smrtnih grehov, katerih se ni spovedal ali obžaloval. Osebno je menil, da bo še čas, pa ga je nesreča prehitela.
Ko se je vse končalo, je Bog rekel: »Sodba se glasi: Večni pekel!« To ni bilo nobeno presenečenje in je rekel: »Da, Gospod, vem. To je, kar zaslužim!« Ko govoriš z večno Resnico, ni nobenega opravičila ali izgovora. Ni nobenega opravičila. Imamo to, kar smo hoteli sami. Večno pogubljenje je bila njegova izbira. Bog je samo spoštoval njegovo odločitev, ki jo je sam naredil.
Takoj za tem je zaslišal ŽENSKI GLAS. Ni videl osebe, samo slišal je glas, ki je rekel: »Moj Sin, mar nočeš rešiti njegovega življenja in njegove neumrljive duše?«
Nato je rekel Jezus Kristus: »Mati, on je bil dvanajst let duhovnik samo zase in ne zame. Dopusti, da bo kaznovan, kakor je zaslužil.«
Nato je rekel ženski glas: »Kaj ko bi mu dali, moj Sin, posebne milosti, potem bomo videli, če bo obrodil sadove? Če ne bo prinesel nobenih sadov, potem naj se zgodi Tvoja volja!«
Sledil je kratek molk. Nato je slišal, kako je rekel: »Mati, on je tvoj!«
Mati Božja, pravi ta župnik, je sedaj njegova mati in ne ve, kako bi danes mogel živeti brez nje.
Vidimo, da se presveta Devica postavlja med svojega Sina in nas (Arški župnik). Je velika POSREDNICA, POSREDNIŠKA MOLIVKA.
Kaj pa mi? Posnemajmo svetega Boga in Marijo – bodimo POSREDNIKI, stopimo v razpoko med ljudi in Boga. S tem bomo najbolj poveličevali Gospoda.
Pred nami je slika Marije Pomočnice. Naša srca in življenje so polna stvari, za katere moramo posredovati. Stopimo pred Marijo, ji to izročimo, da to ponese Jezusu – saj le on ima rešitev, nihče drug. In potem to lahko delamo vsak dan, doma, na cesti, v službi, kjer koli. Tako kot Marija. Posnemajmo jo in videli bomo velika dela, ki jih bo Bog storil za nas. Amen.
Matej Križanič, diakon