Maše s klasično glasbo
/ Maja Krevs /
Glasba je imela vedno pomembno mesto pri čaščenju Boga. V stari zavezi nam je najbolj poznana zgodba o Davidu, ki je zelo lepo pel in igral na citre. Kasneje, ko je postal kralj, je določil glasbenike, ki bodo skrbeli za glasbo pri bogoslužju. Tako so bili »profesionalni glasbeniki« vključeni v bogoslužje že v času pred Kristusom, še pred nastankom Jeruzalemskega templja. Psalmi, knjiga pesmi, v stari zavezi, katerih avtorstvo v enem delu pripisujejo prav kralju Davidu, so še danes velik del judovskega bogoslužja. Slišimo pa jih tudi pri mašah v krščanskem bogoslužju. Pri nas jih beremo ali pojemo po prvem berilu. Osebno me zelo nagovarja stavek v Svetem pismu, da je tudi Jezus pel hvalnice (prim. Mt 26,30).
Prvi kristjani so ohranjali petje psalmov in drugih hvalnic, tekom stoletij pa je Cerkev razvila tudi svojo glasbo. Zelo znani so gregorijanski korali, ki so vztrajali v krščanski liturgiji skozi srednji vek, vse do pojava večglasnega petja. Temu pa so nato sledila tudi instrumentalna in vokalno-instrumentalna sakralna dela. V določenem obdobju, je Cerkev veliko vlagala v glasbo, ki je spremljala bogoslužje in zato je danes njena dediščina sakralnih del izjemno bogata. Pri večjih cerkvah po Evropi so zaposlili skladatelje, ki so skladali in vodili cerkveno glasbo tiste župnije. Na voljo so imeli nekaj članski orkester in zbor s solisti. Zelo poznan je bil J. S. Bach, ki se je pod svoja sakralna dela podpisoval s kraticami S.D.G. (Solo Dei gloria), kar pomeni samo Bogu slava. Podobno je ogromno sakralne glasbe napisal C. Franck, katerega dela smo slišali preteklo nedeljo izpod rok Rebeke Dobravec. Danes je tak primer še v Angliji, kjer deluje J. Rutter. Njegova dela občasno zapoje naš mladinski zbor (Glej ta naš svet, Angelska pesem, Božična uspavanka …). C. Gounod, W. A. Mozart, F. Händel, J. Haydn, G. Faure je samo peščica bolj znanih imen, ki so ustvarjali cerkveno glasbo v zadnjih stoletjih. Njihova dela so pogosto na velikih koncertnih odrih, napisana pa so bila pravzaprav Bogu v čast.
Kot glasbenica, se zavedam, da je moj talent dan od Boga in zato ga želim uporabljati tudi Njemu v čast. Velik del moje ljubezni do glasbe je zorel na Trnovskem koru s prepevanjem pri otroškem, mladinskem in odrasem pevskem zboru. Prav slednji je večkrat izvajal klasična dela velikih skladateljev in mi utrdil željo po tovrstnem ustvarjanju. Zato si želim, da Trnovo (p)ostane kraj, kjer bomo glasbeniki lahko svoj talent vračali Bogu z lepšanjem bogoslužij in izvajanjem sakralnih del. Z letošnjim januarjem smo začeli izvajati maše s klasično glasbo, ki bodo lepšale večerne maše zadnjih nedelj v mesecu. Želela bi povabiti vse glasbenike, ki bi želeli prispevati svoj talent in ga podariti Bogu, da se mi javite (majakrevs1@gmail.com). Naj Bogu iz Trnovskega kora še naprej doni slava iz naših grl in izpod naših prstov in inštrumentov.