Materina svetost
Mama je prva otrokova beseda, ves njegov svet. V njenem naročju je najsrečnejše bitje na svetu. Njen objem in poljub takoj omilita vsakršno bolečino in razočaranje. Mama njegovo bolečino prevzame nase in jo nosi v svojem srcu še dolgo po tem, ko otrok pozabi nanjo. Daruje jo Stvarniku in milo prosi za svojega otroka. Nobena žrtev, ji ni odveč, nobeno delo pretežko. Njena sreča je otrokova sreča. Je Stvarnikova najodličnejša stvaritev, je tempelj življenja.
Ko je Jezus razlagal blagre, je imel pred očmi materino srce. Le ona združuje vse blagre in zaradi tega jo je že na zemlji povzdignil nad vse. Tako zelo, da je tudi Božji sin hotel imeti mater in se je tako učlovečil po Devici Mariji. Vsakemu, ki ljubi in časti svojo mater, je obljubil zaklad v nebesih. Jezus in njegova Mati sta nama dala vzgled popolne ljubezni matere do sina in obratno. Potreben je bil le bežen pogled, da sta se njuni srci združili. Združili v trpljenju in bolečini. Samo mati lahko razume, kaj je Marija prestajala v Velikem tednu. Raje bi sprejela križ nase, kot gledala svojega Sina, kako se žrtvuje za grešnike. A ostala je pokorna Bogu in Božjemu načrtu, čeprav ji je krvavelo srce. Jezus nas je po svoji smrti na križu odrešil. Še več, dal nam je svojo Mater, da bi po njej lažje prišli v nebeško kraljestvo. Okronal jo je za Kraljico nebes in zemlje, postala je Srednica vseh milosti. Le Ona lahko pomiri Božjo jezo. Ko bi ljudje vedeli, kaj smo z Marijo pridobili, se ne bi prenehali zatekati k Njej. Mati nikoli ne zapusti svojega otroka. In kako naj bi to storila Ona, ki ljubi vsakega izmed nas kot svojega Sina.
Nikoli ne moremo preveč ljubiti našo Nebeško Mater, saj ni mogoče, da bi mater ljubili preveč. Tako je strah nekaterih, žal tudi duhovnikov, da bi Marijo ljubili preveč, povsem odveč. Pogosto premišljujem, koliko so morale prestati moja mati, stara mati in številne slovenske matere v preteklosti. Vse bolj sem prepričana, da je Bog namenil krono svetništva v prvi vrsti materi. Le On ve za njeno trpljenje in bolečine. Le On vidi njene solze. Le kako naj ne usliši njene molitve? Le kako naj bi preslišal molitve svoje prve pomočnice, ki je vez med Njim in otrokom. Materino poslanstvo in dolžnost je, da otroka usmeri k Bogu, ga vodi po poti božjih zapovedih. Šele, ko sem sama postala mati, sem razumela mamino skrb za zveličanje njenih otrok. Saj na koncu šteje samo to. Zdaj je moja draga mati moja vzornica, moja vest in kažipot k svetosti. Nikoli ji ne bom mogla povrniti njene dobrote, preštevilne molitve. Prepričana sem, da mi bo Bog odpustil marsikatero neumnost zaradi njene žrtve. A trudila se bom , da bom vse dobro, kar sem prejela od nje, prenesla na svoja otroka in ju pripeljala k Bogu. To bo moja zapuščina temu svetu, neizbrisna sled, ki bo ostala za menoj. Neizmerno sem hvaležna Bogu za svojo mater in molim za vse, ki niso tako blagoslovljeni kot jaz.
Mati Božja, blagoslavljaj in vodi vse matere tega sveta, da bodo po zgledu Tvojega materinstva v popolnosti izpolnile svoje materinsko poslanstvo.
Simona Kozina Lovšin