Mladi in kultura

Vstopili smo v mesec februar, najkrajši mesec v letu, ki nam velikokrat postreže s prvim vonjem pomladi. Februar poleg pomladi želi prebuditi tudi razmišljanje o kulturi, saj v tem mesecu Slovenci praznujemo kulturni praznik. Letos, ko so kulturne ustanove zaradi nastalih razmer zaprle svoja vrata, bo praznik drugačen, bolj tih, vendar ne manj sporočilen. Vsi, tudi mladi, se moramo na ta dan zahvaliti tistim, ki so orali ledino slovenske kulture in nam omogočili današnje življenje. Prav od mladih bo odvisna tudi rast kulture v prihodnjosti. V naslednjem zapisu želim predvsem razmišljati o pomenu  delovanja mladih v kulturi. 

Kultura je prostor človekovega delovanja. Ne obsega le umetnosti in etnologije, kot včasih zmotno mislimo, temveč predstavlja in poganja vse vidike človekovega življenja, tudi znanost, politiko, ekonomijo, filozofijo, etiko, itd. Kultura je močno vpeta v naša življenja, saj je sad vzgibov srca. Kroji naše dojemanje sebe in okolice ter posledično oblikuje življenjske nazore in vrednote. Predstavlja vse, kar človeka dela človeka in ga ločuje od ostalih živih bitij. Izoblikuje posameznika in skupnost, saj jima omogoča gradnjo identitete, hkrati pa tudi posameznik in skupnost oblikujeta kulturo, saj sta njen temeljni snovalec.

Tudi mladi si želimo (so)oblikovati kulturo, a je skozi naše oči lahko povsem drugačna od tiste, ki so jo dihale starejše generacije. Različni pogledi lahko privedejo do trka, kar pa ni nujno slabo, če ga vzamemo kot priložnost, da skupaj rastemo in napredujemo. Vprašanje odnosa med mladimi in kulturo je pomembno, saj bomo mladi z leti postali njeno glavno gonilo. Ključno vprašanje je, kakšno vsebino želimo predati naslednjim generacijam. Ne moremo se jeziti na mlajše in jim očitati, da so brez vrednot, da nimajo vere in niso krepostni, če sami niso imeli dobrega zgleda v starejših. Mladi smo ogledalo svojih predhodnikov, ki morda so ali pa niso živeli takšnega življenja, takšne kulture, ki bi lahko v naslednjih generacijah sijala v luči lepote.

Pomembno mesto v rasti kulture ima vera. Krščanstvo ni zgolj vplivalo na razvoj kulture, civilizacije in zgodovine, temveč nam podarja smisel bivanja. Krščanstvo svetu daje odgovor na vprašanje o smislu trpljenja in rani minljivosti. Pogled krščanstva je usmerjen na večno in neminljivo, na Boga, prekipevajočega od ljubezni, ki dviga naša življenja. To je tisto, kar mladi danes najbolj potrebujemo. Potrebujejo smisel, gotovost in odrešenost. Odrešeni smo po Jezusu Kristusu, a naloga vsakega izmed nas je, da odrešenost zaživimo. Če resnično živimo, kar verujemo, omogočimo, da odrešenje vstopi v našo kulturo in jo prepoji s svojim božjim življenjem. Naj bo 8. februar praznik upanja, da nam bo uspelo, tudi s pomočjo kulture, zaživeti svojo vero v polnosti.

Katja Povšič

Povezani članki

Vaši komentarji

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja