Moje bogoslužje ob stricu Danijelu
/ Ruli Kaštrun /
Letošnje leto je posebno v vseh pogledih. Priče smo velikim neravnovesjem v naravi, v domači in mednarodni politiki, čuti se vonj po vojni. Velika pričakovanja vseh nas se zaradi tega praviloma skrčijo le na tisto najnujnejše, to je na zdravje in dostojno življenje. Kaj bi o tem porekli naši »modreci«, torej tisti, ki so takšna stanja že doživeli in preživeli?
V moji družini sem spoštoval in velikokrat upošteval mnenje očeta. Sedaj, ko ga ni več, pa mi veliko pomeni mnenje strica Danijela Kaštruna, upokojenega duhovnika, ki je letos praznoval biserni jubilej. Biti v službi polnih 60 let in ostati moralna in duhovna avtoriteta, to je velik dar.
Želim si, da bi sedaj o njem spregovoril moj oče. Vem, da bi z izbranimi besedami pozdravil svojega brata in mu namenil nekaj misli. Ker sta bila skozi vsa leta življenja nerazdružljiva, bi njegova pripoved segla do srca. Naj bodo to omembe lepega otroštva, vojnega časa, povojnega pomanjkanja, šikaniranja staršev s strani tedanjih oblasti, kakor tudi o nagajanju javnih ustanov ob izbiri poklica. Vse to je stric zmogel z njegovim nalezljivim smehom, dobro voljo in vztrajnostjo.
Danijel Kaštrun se je rodil z mnogimi talenti in ni samo dušni pastir zadnjih 60 let. Ob vseh nespornih ročnih spretnostih, ki jih je izmojstril kot arhitekt in zidar na mnogih farah, sedaj že verjetno veste, da je tudi pisatelj, pa tudi fotograf in režiser in avtor poučnih dokumentarnih filmov. Nenazadnje, tudi čebele so bile njegove dolgoletne prijateljice.
Veliko povedo njegove misli ob praznovanju bisernega jubileja:
»Kot nevreden, a poklican, sem se napotil za Jezusom Kristusom Odrešenikom.« Prenovitveno sem deloval kot kaplan v Trebnjem in na Vrhniki, kot župnik na Mirni, Trnovem v Ljubljani, Polhovem Gradcu in na Selih pri Kamniku. Vse, s katerimi sem potoval skozi življenje, nosim v svojem srcu in molitvah. Bogu hvala za vse milosti in darove.«
Prijetno mi je ob misli, da je nekomu iz naše družine uspelo stopiti na pot poklicne duhovnosti. Postati duhovni učitelj je velik dar. Ljudje potrebujemo živega duhovnega učitelja. Takšnega, ki je premagal svoj razum in dvignil zavest do najvišjih duhovnih ravni, zagledal Boga na lastne oči in se približal končni resnici. Potrebujemo učitelja, ki nas uči varno manevrirati skozi strnjeno življenje vsakdanjika, ki nas uči spopasti se z zapletenim svetom, brez da bi pri tem izgubili tla pod nogami ter nam pomaga vstopiti v finejša področja našega obstoja.
Težak poklic si je izbral. Zato, da je bil uspešen pri svojem delu, je potreboval veliko življenjske energije, pa tudi dobrotnike in prijatelje, predvsem pa veliko Božje milosti. Naj gre zahvala tudi njim.
G. Danijel Kaštrun je po možganski kapi v lanskem letu, sedaj v oskrbi v Duhovniškem domu, Lepi pot 26, Trnovo. Še vedno je bistrega duha, zaposlen z vsakodnevnim pisanjem in razmišljanji. Njegova vera in molitve sežejo do Boga, njegovo trpljenje pa je podobno katarzi, za očiščenje naših grehov. Njegovo poslanstvo ostaja trdno in nespremenjeno. Služiti ljudem in Bogu.
Utrinki iz župnijskega žegnanja 2021 in obiska bivšega trnovskega župnika Danijela Kaštruna >>
