Molitev moža
/ Miha Kranjc /
Molitev oblikuje moža. Ne samo molitev, celotna notranja naravnanost. Njegova ljubezen, ki se dviga k Ljubezni vseh ljubezni, utrjena v nezlomljivi veri in zaupanju, rojeva molitev, ki obrodi sad. Kako je človeku odveč trpljenje, pa vendar to v svojem trajanju molitev požlahtni. Ko je zlomljen ponižno, upajoče dviga besede v naročje svojega Očeta, ki nežno odgovarja nanje.
Hvaležen za prehojeno pot, prav takšno kot je bila, čeprav bi mož velikokrat želel v drugo smer ugotovi, da se ne more upreti volji Stvarnika, nebeškega Očeta, ki kliče izgubljenega sina na Svoj dom. Oh kakšna milost, ko se osvobojen sveta začne vračati v blagoslovu spoznanja, kesanja in molitve. Vse bolj se oklepa molitve, čuti božjo prisotnost in toplino v srcu, ki počasi zagori v ogenj ljubezni. Moli še bolj in umira sebi, da bi bil lahko popolnoma Njegov. Molitev mu postane hrana. Ne more brez nje, čuti, da brez nje ne gre. Če zaradi obilice dela ne zmore moliti, se v notranjosti začne sušiti kot ne zalita bilka. Molitev postane sopotnik vsem dejavnostim, pomoč v stiski in opora bližnjemu. Namenov nikoli ne manjka. Za družino in sebe bi lahko molil ves dan, ampak srce mora biti odprto za vse. Lahko je moliti za tiste, ki jih ljubi in mu delajo dobro. Težje za te, ki mu nalagajo del svojega križa. Kolikokrat je molil za človeka, ki bi bil zaradi svojega vedenja vreden obsodbe, pa se je ta čudežno pomiri. Bil je ujet v kremplje teme in osvobojen. Spoznava, kako dober je nebeški Oče do Svojih otrok. Kako zelo se odziva na njihove klice.
Katere molitve naj moli? Katera je najmočnejša? Ne ve! Ve pa, da je vsaka, ki jo izmoli iz globine srca, osredotočena v svojem namenu in prežeta z ljubeznijo. Molitev postane del njega, del njegovega izražanja ljubezni Očetu, Jezusu Kristusu. Pomeni mu nebeško zdravilo, tolažbo in moč, skrito pomoč bližnjemu in oporo slabotnemu.
Mož raziskuje duhovne poti, kako bi poglobil in okrepil molitev. Vstopa v globino srca in skuša najti kamrico, kjer je Božja ljubezen, kjer prebiva Božji duh. Počasi se mu odstira tančica in zaznava svetlobo Luči in ogenj Ljubezni, ki prebiva v njem. Besede molitve začne izgovarjati z novo močjo. Zaveda se, da ni več sam. Sveti duh prežema njegovo dušo in moli z njo. Sedaj se zaveda, da je v Njegovem objemu, da je prišel čas pravega služenja. Odgovarja na navdihe v srcu in moli. Molitev je njegovo orodje. Čuti moč izgovorjene besede – Jezus Kristus. Pri tem pa se zaveda sebe človeka, svoje slabotnosti in šibkosti. Zaveda se svojih grehov in se boji, da jih ne bi ponovil, da ne bi padel in izgubil podarjene milosti. Zlo mu nastavlja pasti in končno ga ujame. O Bog, zakaj? Zakaj mora izkusiti to bridkost, da nebeško Ljubezen zastre sivo zagrinjalo? Sedaj se zaveda teže greha. Kesa se in obžaluje. Vendar ne obupa. Gre naprej. Vidi, da je pot pred njim bolj strma kot prej, več trnja in ovir je na njej. Vendar hrepeni priti spet tja, kjer je že bil. Okušal je ta kraj. Pozna pot. Vse posvetno mora odložiti, ker ga ovira. Samo molitev sme z njim, samo to mu je dovoljeno.