Praznovanje obletnic porok na Rožniku

Hladnega in oblačnega popoldneva ob 15. uri smo se deset zakoncev in gospod Tone župnik zbrali pred župniščem. Po prisrčni dobrodošlici, pogostitvi s pecivom in družabnem klepetu, smo se odpravili peš proti Rožniku. Obdobje pandemije je od nas zahtevalo prilagajanje in nas je omejevalo. Med sabo smo se povezali v molitvi Rožnega venca.

Na vrh hriba smo prispeli malo pred 16. uro. V cerkvi smo se pripravili na sveto daritev.

Za uvod nam je gospod Tone župnik naročil, da se spomimo najlepših in najdražjih trenutkov v našem zakonskem življenju. Organistka je zaigrala poročno koračnico.

Ker je bilo to zahvalno bogoslužje, smo se med homilijo imeli priložnost zazreti vase in poiskati način misijonskega delovanja v svoji družini in zakonu ter odkriti lastno poslanstvo, ko nas po dva in dva Gospod pošilja kot zakonca združena v svetem zakramentu, da bi zaživela dvojno ljubezen: do Boga in do bližnjega.

Mašnik nas je pozval, da se bi se s partnerjem poglabljala v obojestranski podaritvi in služenju ter iz zakonske ljubezni zajemala moč za oznanjevanje Kristusove ljubezni.

Spomnili smo se sušnega obdobja skupnega življenja in načrtovali, kako bi še bolj umirali v sebi, da bi znova in znova vstajali drug za drugega v preizkušnjah vsakdana.

Sledile so prošnje, s katerimi smo pogumno odprli svoja srca ter v zaupanju drug do drugega  krepili svoje zaupanje Njemu, ki smo Ga tako iskreno prosili.

Ubrano smo prepevali in bili smo veseli. Doživeli smo tudi presenečenje. Vsak od nas je prejel romantično darilo, ki ga je gospod župnik vsakemu na svoj način nepozabno izročil.

Pogostitev je bila tudi nenavadna. Skupaj smo se odpravili do gostilne ki je zraven cerkve, tam  si je vsak naročil večerjo po želji.  Uživali smo v odlični vroči hrani.

Hvaležni smo Bogu in drug drugemu za to, kar smo. Hvala gospodu Tonetu za vedno pravi pristop do naših src in glav.

Praznika na Rožniku ne bomo pozabili. Tam smo lahko spoznali in si začrtali pot: preko zakona k svetosti.

Elena Dobravec