Prebuditev misijonske službe


/ Tone Kompare /
V Afriki sem se srečal z zanimivim misijonskim pojavom. Muslimani so tam zelo iznajdljivi in goreči misijonarji. Ko želijo biti navzoči in dejavni v nekem okolju, tam najprej postavijo minaret, mošejo ali molilnico. Okrog nje zemljišča pokupijo in nezadržno gradijo hiše in se počasi naselijo v predelu, kjer nikdar nikoli ni bilo muslimanske tradicije. Zgodovinsko jih nikdar ni bilo tam. Začne se misijon, vse poteka tiho in večinoma uspešno.
Pri nas v Evropi, ali še bolj natančno, konkretno v Sloveniji, v tem zamujamo. Pri nas najprej nastajajo stolpnice, bloki, hiše, trgovine, delavnice, športni objekti, šole in vrtci … Kristjani se pozno, če se, prebudimo in začnemo razmišljati, kako bodo novo naseljeni postreženi s krščansko versko ponudbo – z misijonsko ponudbo, s sakralnim objektom. Tu in tam so izjeme, večinoma pa smo tako močno v svoji ozki tradiciji, da nimamo misijonskega naboja, ki bi bil navzoč že pri načrtovanju stanovanjskih objektov in med njihovo gradnjo.
Primer nam ponuja naša Rakova jelša. Tam se v tem letu načrtuje naselitev več tisoč stanovanjskih enot, mi, župljani župnije Trnovo, se ne sprašujemo, kako bomo kot misijonska župnija navzoči tudi tam, kjer se pravzaprav začenja naselitev mladih družin. Kdo naj o tem razmišlja? Kdo je odgovoren za to? Kdo bo okorno in samozadostno miselnost premaknil v pravo smer? V zadnjem času v Katoliški Cerkvi veliko pišemo in govorimo o sinodalnosti. Če prav razumem, gre za udeležbo krščenih pri življenju in delovanju Cerkve. Gre za delo laikov, ki naj prevzamejo skrb »za vse Cerkve«. Doslej še nihče od naših župljanov ni prišel vprašat, kaj bomo storili, da bi jih povabili v župnijsko skupnost. Nihče ni pred začetkom gradnje ali poselitve pomislil na to, da bo v tem okolju nastala in zrasla kultura, ki bo drugačna od naše dosedanje zgodovinske in evangeljske kulture. Ali imamo misijonskega duha? Ali imamo sporočilo za novo naseljene meščane? Kaj jim bomo ponudili? Kako bomo pristopili, da bo naš dar sprejemljiv in zanje zanimiv?
Župnijski pastoralni namen, ki smo ga izbrali za leto 2023/24, je prav v tem, da se posamezen kristjan iz krstnega poklica prebudi in začne razmišljati, predlagati in skuša vstopiti v ta proces, ki je Očetova želja. Načrt Boga Očeta je, naj bo Potujoča Cerkev »misijonarska«, saj ima svoj izvor v poslanosti Sina in Svetega Duha. Ta načrt prihaja iz ljubezni do Očeta, On nas je iz prevelike in usmiljene dobrotljivosti svobodno ustvaril in milostno poklical, da bi bili deležni njegovega življenja in slave. On naj bi postal vse v vsem (1 Kor 15,28). Gre za izpolnjevanje Očetove volje.
Kdor ima misijonskega duha, kdor je pripravljen o tem razmišljati in iskati konkretne rešitve, kdor ima pogum pri tem sodelovati, bo zelo dobrodošel v kakršni koli obliki pomoči. Stopimo iz ustaljenih okvirjev in bodimo iskalci v pomoči drugim za dosego večnega življenja!

