Puščava – nedeljska pridiga
1. postna nedelja
»Popeljem te v puščavo in ti spregovorim na srce« (Oz 2, 16). Kako in kje najti čas za puščavo?
Lepo je, če smo ljudje skupaj. Lepo se je povezovati med seboj. Lepo je čutiti varnost in bližino ljubljenih oseb, toda…. Če ni tudi trenutkov za mir, za tihoto, za osamo, za odmik…, sčasoma nastane napetost, naveličanost, nestrpnost, nemir. Kako in kje najti puščavo v družini? Kako poskrbeti za duhovni počitek? Kako pomnožiti kruh, da se bodo ob nas vsi lahko nasitili? V puščavi doživiš zveri in angele. Čudovita je izkušnja, ki jo oznanja psalmist: »Stopal boš čez gada in modrasa, z nogo poteptal leva in zmaja.« Še lepša je izkušnja, kako človeku strežejo angeli. Če satan in hudobni duhovi gledajo na smrt in pogubljenje, njihovi nasprotniki angeli pomagajo do življenja in zveličanja.
Jezusovo oznanilo, ki mora imeti sporočilo za vesoljni svet, za tostranski in onostranski svet, se začne z njegovim štiridesetdnevnim postom. Jezus se ga loti tako, da gre v puščavo. Kje in kdaj danes najti puščavo?
Nezaslišana in neomejena rodovitnost predpostavlja odpoved. Jezus se je na začetku izpraznil vsega vsakdanje človeškega, se zavedel razsežnosti vesolja in je vse privedel nazaj k Bogu. Iz priprave, odpovedi vsemu, ki je svetu prikrito, iz odpovedi najnujnejšemu, ki je za življenje najnujnejše, more stopiti naprej in oznaniti: ČAS SE JE DOPOLNIL!
Čas se je dopolnil. Potop neusmiljene kazni za zlo je preteklost, ki se nikdar več ne povrne. Ob koncu neurja jeze je posijalo sonce in oblikovalo mavrico, ki spominja Boga na zavezo z vsemi bitji sveta. (1. berilo: čas hudobije se je dopolnil; nastopila je obnovitev zaveze, ki jo ponazarja mavrica).
Kakšna je usoda umrlih pred krščanstvom? (2. berilo). Jezus je umrl za krivične, da bi vse privedel k Bogu. On je telesno umrli a duhovno Živeči šel k ujetim v podzemlje, da bi jim prinesel in oznanil veselo vest o odrešenju. (Čas se je dopolnil.) Pred njegovo smrtjo in njegovo vrnitvijo nihče ni mogel priti k Bogu. Pred Jezusovim vstajenjem ni bilo krsta, ki bi nas obvaroval pred pečatom mrtvih, ki je bil del neodrešenega sveta. Jezus je moral sam postati smrt, da je mogel dospeti do mrtvih. Po tej smrti je mogel uresničiti obljubo, da si bo podvrgel tudi največjega sovražnika, smrt in njeno kraljestvo položil k nogam svojega Očeta.
Božje delovanje je blizu. Kraljestvo se je približalo. Ta žarek upanja pošilja Bog potrtim srcem. Pričakuje pa tudi odgovor. Njegova ljubezen zahteva enako ljubezen. Zato temu sledi vabilo k spreobrnjenju in k veri v evangelij. Kdor se spreobrne, se mora zavedati, da je Božja stvar in da se mora postaviti v Božjo službo. Verovanje je že spreobrnjenje. Spreobrnjenje je pot do vere in vera v evangelij je pot do spreobrnjenja. Spreobrnjenje je vsakodnevno vstopanje v puščavo. Naj se ta čas dopolni za vsakega izmed nas!