Rade Mikačić – OBUJENJE – razstava
Razstava OBUJENJE, Radeta Mikačića je nadaljevanje mednarodnega interdisciplinarnega raziskovalnega projekta »Rade Mikačić in njegov slikarski opus«, ki so ga izvedli člani študijskega krožka »Spoznaj svoje mesto in domovino« na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani v letih 2020/22. Mentorica krožka je bila mag. Olga Paulič, sodelovalo je trinajst raziskovalcev, med njimi tudi slikarjeva hči dr. Marija Turnšek Mikačić. 30. septembra 2021 so raziskovalci izdali zbornik monografijo „Rade Mikačić in njegov slikarski opus.“ Nastal je kot zbirka raziskovalnih referatov, ki sta jih uredili Meta Havliček in mag. Olga Paulič ter opremili s predstavitvami vseh ohranjenih slik Radeta Mikačića. Projekt in zbornik so člani študijskega krožka predstavili na 31. dnevih evropske kulturne dediščine in 9. tednu kulturne 30. septembra 2021 v Mestni hiši v Ljubljani.
Razstavljenih je enaindvajset slik, za katere je značilno pleneristično slikanje z motivi slovenske in dalmatinske krajine ter parafraze predvsem francoskih in nekaterih dalmatinskih impresionističnih slikarjev. Po motivih so predstavljene krajine, tihožitja, žanrski prizori in nekaj portretov.
Kdo je bil Rade Mikačić? Bil je ljubiteljski slikar, ki se je rodil v Splitu v meščanski družini leta 1904, umrl pa v Ljubljani leta 1989. Pokopan je v grobnici družine Žnideršič v Ilirski Bistrici, za katero je naredil spomenik Jože Plečnik. Slikal je že v srednji šoli v Veliki realki v Splitu, kjer se je naučil osnov risanja. Z osemnajstimi leti se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo v Zagrebu. Naslednje leto se je prepisal na Fakulteto za arhitekturo v Padovi. V letih 1925 in 1926 je živel v Parizu v družini sestre Nade in svaka hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. V Parizu je slikal ter preučeval likovna dela francoskih impresionistov. Kasneje ga je življenje pripeljalo v Slovenijo. Tu se je poročil z Alenko Žnidaršič, hčerko pomembnega čebelarja Antona Žnidaršiča in ustanovitelja prve tovarne testenin Pekatete na Slovenskem ter izumitelja AŽ panjev.
V času druge svetovne vojne je s sodelovanjem v partizanih pokazal svojo zavedno držo. Bil je skupaj s svakoma Antunom Augustinčićem in dr. Ferdom Kozakom, kasnejšim ministrom za kulturo.
V letih 1948 do 1955 je najprej poučeval v Križankah v Ljubljani prostoročno risanje na Šoli za umetno obrt, nato pa je postal tajnik šole. Med številnimi učenci so bili tudi znani slikarji in kiparji kot so Janez Bernik, Danilo Jejčič, Silvester Komel, Vladka Štoviček in drugi. Leta 1952 je arhitekt Jože Plečnik prevzel projektno nalogo za prenovitev Križank, dela so potekala do 1955 leta. Takrat se je srečal z Mikačićem, ki je bil pomočnik direktorju pri administrativnem upravljanju in prenovi šole. Znano je, da sta se s Plečnikom srečevala in se tudi pogovarjala o posameznih prenovitvenih rešitvah. 25. 12. 1953 je šolski aktiv predlagal Svetu za kulturo pri Mestnem ljudskem odboru Rada Mikačića za nagrado za njegova prizadevanja pri prenovi.
Prijeten kulturni večer smo izpeljali v četrtek, 10. 3. 2022, ko smo si poleg obširne predstavitve pod vodstvom mag. Olga Paulič in Marije Turnšek Mikačić, ogledali multivizijo Lada Jakše, ki je na svojstven način predstavil slikarjevo življenje. Ob kozarčku odličnega cvička po izboru Tita Turnška in slastni potici Marije Turnšek Mikačić, smo večer zaključili pod paviljonom Agape.
Del slikarjevega opusa
Voditeljica:
mag. Olga Paulič
V organizaciji društva Finžgarjeva galerija in Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani:
mag. Olga Paulič, dr. Marija Turnšek Mikačić, Jelka Štemberger, Irena Demšar, Dušan Brešar in Uroš Pust
Multivizija:
Lado Jakša
Oblikovanje kataloga in plakata:
Lucijan Bratuš
Video:
Skledar TV
Urednikovanje:
Uroš Pust
Zahvala vsem sodelujočim in podpornikom!
Lj.-Trnovo, 10. 3. 2022
Odmevi:
Slike iz dogodka