Romanje k Mariji Snežni
/ Nevenka Šeme /
Vsako leto se s posebnim razlogom na praznik Marije Snežne udeležimo romanja v kraje, kjer so cerkve ali kapele posvečene Mariji Veliki. Začeli smo na Kredarici, nadaljevali na Veliki planini, na Krvavcu, pri Martuljških sla[1]povih, v Logarski dolini, v Gočah, v Breginju in drugod.
Letos smo se kljub obilnim padavinam v soboto, 5. avgusta 2023, ob sedmi uri zjutraj z avtobusom odpeljali v Zgornjo Velko k Mariji Snežni. Močno deževje je poplavilo nekatere ceste, zato smo izbrali dolenjsko avtocesto in se skozi Brežice in Kozjansko pri Slovenski Bistrici vključili na avtocesto do Šentilja in nato proti našemu cilju – k Mariji Snežni v Slovenskih goricah. Na romanju se nam je pridružil tudi priljubljeni pesnik gospod Tone Kuntner, ki je tam doma. Vso pot nam je med vožnjo pripovedoval zanimive anekdo[1]te, podarjal poezijo največjih slovenskih pesnikov in prozo Ivana Cankarja. Pripovedoval nam je tudi o svojem rojstnem kraju in o letih pred odhodom v Ljubljano. Z velikim žarom je pripovedoval tudi zgodbe, ki so se dogajale ob slovenski osamosvojitvi. Tako ljubeč je do naše »podobe raja«.
Ob prihodu na Zgornjo Velko nas je že čakala polna cerkev domačinov, ki so ta dan praznovali svoje župnijsko žegnanje. Prijazno so nas sprejeli. Bila je lepa maša. Pravzaprav je bilo somaševanje treh duhovnikov, bogoslužje je vodil naš gospod župnik Tone. Med mašo so peli domači pevci, bil je tudi »ofer«, pri katerem je vsak udeleženec dobil šopek domačih rož in knjižico – kroniko življenja župnije Marije Snežne iz leta 2022 z naslovom Cvetovi Snežniških korenin.
Druženje z domačini smo nadaljevali v veliki krajevni športni dvorani, kjer je bil najprej kulturni program, ki ga je vodila zgodovinarka Gabriela Kolbič in z ljudskimi pevci KUD. Prijetno vzdušje so popestrili tudi s harmoniko in petjem narodnih pesmi.
Na mizah nas je čakalo obilo dobrot: Lovsko društvo je pripravilo srnin golaž, veliko je bilo tudi raznovrstnega peciva, pijače in sadja. Proti koncu kosila smo doživeli presenečenje. Na servirnem vozičku so župniku Tonetu pripeljali veliko torto, zapeli smo mu za rojstni dan in se sladkali.
Med potjo proti domu smo obiskali še znan prehod čez mejo v Avstrijo, kjer so po vojni pogosto streljali na ubežnike, ki so želeli preko Mure zbežati »v svobodo«. Mura je bila seveda ta dan polna do vrha struge in še čez. Ogle[1]dali smo si privatni muzej in se dobro razpoloženi usmerili proti Ljubljani. Tudi nazaj grede nas je s svojo bogato besedo obdarjal gospod Tone Kuntner in ker je bila pozno popoldne avtocesta že prevozna, smo se dokaj hitro vrnili domov. Za sklep smo zapeli »Angelčka« in se že navdušili za romanje v Sutrio v Karnijski pokrajini.
Ker je tudi moje krstno ime Marija Snežna – Nevenka, sem se praznovanja udeležila in obljubila, da bo Nevenka Šeme pripravila zapis o tem čudovitem dnevu.