STANKO KRISTL - pogovor z arhitektom

Finžgarjeva galerija je v sredo, 30. 6. ob 20. uri, priredila srečanje s Trnovčanom in akademikom, profesorjem, Prešernovim in Plečnikovim nagrajencem, arhitektom Stankom Kristlom. Pogovor, ki je potekal vzporedno s projekcijo nekaterih Kristlovih del, je vodil in povezoval arhitekt in predavatelj Aleksander S. Ostan. S petjem pa nas je razvajal arhitekturni pevski zbor Arhivox.

Dogodek je bil na vrtu Trnovske cerkve, pod paviljonom Agape.

Arhitekt Stanko Kristl je posebna osebnost, ki je ni mogoče enostavno in enoznačno opredeliti, kaj šele kategorizirati. Čeprav je ustvaril veliko nepozabnih arhitektur, ki mnogim ljudem omogočajo boljše in lepše življenje, je kot človek ostal tih, zadržan in skromen. A tudi to ga, poleg izjemne strokovnosti, kot širokega humanista naredi tako izjemnega. Kristl je velik in zelo zanimiv pričevalec preteklega stoletja, ki ga je tako dejavno soustvarjal.

Kot arhitekt sodi že v skoraj preživelo vrsto celostnih ustvarjalcev, ki jih v sodobnem svetu žal vse redkeje srečamo. V sebi združuje mnoge dejavnosti in poslanstva, razen arhitekta je (bil) vsaj še raziskovalec, profesor in navsezadnje še akademik. Skupaj s strokovnjaki iz medicinske, psihološke in drugih strok se je ukvarjal z zelo zanimivim fenomenom »prvinskega prostora« in z njim povezano precepcijo, kar je bila tudi tema njegovega doktorata.

Na fakulteti za arhitekturo (takratni gradbeni fakulteti), ki jo je obiskoval v petdesetih letih, je še srečal mojstra Plečnika in Vurnika, kasneje Mihevca in predvsem Ravnikarja, katerega učenec je postal. Pet let je bil tudi njegov asistent, ki je ustvarjalno sodeloval tudi pri mnogih profesorjevih projektih. Ker je že zgodaj pričel s snovanjem in realizacijo različnih arhitektur (stanovanjski bloki v Ljubljani in v Velenju, Prešernova šola v Kranju, vrtec Mladi rok v LJ…), za katere je prejemal tudi najvišja nacionalna strokovna priznanja, se je osamosvojil in se šele v začetku osemdesetih kot profesor vrnil na fakulteto za arhitekturo, kasneje pa tudi na krajinsko arhitekturo.

V javnosti pa je tako doma, kot tudi v tujini, najbolj znan po svojem raziskovanju in ustvarjanju prostorov za zdravljenje, kliničnih centrov in bolnišničnih kompleksov. Najbolj celovito je svoje raziskovalne in ustvarjalne sledi zasnoval pri mednarodno odmevnem Kliničnem centru v Ljubljani, kasneje pa deloma še pri mnogih (žal ne celovito izvedenih) sorodnih kompleksih po celotni bivši Jugoslaviji in celo v Kuvajtu.

Akademik Stanko Kristl pravi, da je Arhitektura z veliko začetnico povezana predvsem z raziskovanjem in z eksperimentom, medtem ko ga perfekcija, namenjena samemu sebi, ni nikoli zanimala. V kratkem bo dopolnil sto let (!?), a je še vedno iskriv, vitalen in radoživ sogovorec, kar smo lahko preverili tudi na pogovoru pod pavilijonom Agape v Trnovem. In čeprav izvorno prihaja iz srca Prlekije, iz Ljutomera, kjer se je tudi rodil (1922), že več kot pol stoletja živi in deluje na Trnovem, zaradi česar upravičeno sodi med izjemno priznane Trnovčane in ga lahko štejemo tudi za »svojega«.

Aleksander S. Ostan

Pogovor je vodil: Aleksander S. Ostan
Organizacija dogodka: Uroš Pust, Aleksander S. Ostan, Gašper Demšar, Dušan Brešar
Slikovni material: MAO; Janez Kališnik, Tomaž Gregorič, Rok Hočevar, Luka Karlin, Uroš Pust

Pevski zbor: Arhivox

Prispevek in video: Uroš Pust
Tehnika: pametni telefon, PC

Velika zahvala arhitektu Stanku Kristlu, MAO, ki je omogočil objavo slikovnega materiala ter vsem prostovoljcem in podpornikom.